Odpri galerijo

Asist. mag., Andrej Kravos, dr. med., svetuje 4-5 obrokov na dan. 1 / 2

Slovenci kupujemo slabo hrano

Pogovarjali smo se z Ano Kroflič, mag. farmacije in svetovalko za zdravo prehrano, ter Andrejem Kravosom, specialistom splošne medicine. Slednji meni, da imamo Slovenci žal, kljub obilju informacij, še vedno slabe prehranjevalne navade.

Vendar se to na srečo spreminja, saj dodaja: “Je pa opaziti nekatere trende sprememb na bolje. Precej se je v zadnjem času povečala ozaveščenost o zadostnem pitju tekočin in tudi o ekološko pridelani hrani. Velikokrat pa je hrana, ki je uvožena ali skladiščena, manjvredna, primanjkuje ji vitaminov in antioksidantov.” Tudi Krofličeva je precej kritična: “Kvaliteta sadja in zelenjave v slovenskih trgovinah je slaba, cene pa nadvse visoke. Še posebej če jih primerjamo z drugimi, nezdravimi živili.”

Uživamo mastne in kalorične jedi

Kravos opozarja, da še vedno kar 40-50 odstotkov dnevne energije pridobimo iz maščob, kar je vsekakor preveč, narobe pa je tudi to, da marsikateri Slovenec redno izpušča zajtrk, zato pa si številni privoščijo, kar pa ni zdravo, obilne večerje. Poudarja, da je kritična tudi sama priprava hrane: “Tudi obrokov navadno ni 4 do 5, kot je priporočeno. Pri pripravi hrane je še vedno preveč cvrtja, pečenja na maščobi in uporabe omak, kjer se lahko skriva veliko kalorij.” Krofličeva še dodaja, da zaužijemo preveč soli, ki vpliva na povišan krvni tlak, ter je tako povezana tudi s srčno-žilnimi zapleti.

Kako jesti bolj zdravo in uravnovešeno?

Kravos svetuje, da tudi v službo nesemo zdrav prigrizek, ki ga bodisi sestavlja presna ali kuhana hrana, če pa tekom dneva zaužijemo obrok v restavraciji, izberimo takšno s svežimi jedmi.

Kakšni hrani pa bi se morali izogibati? Kravos poudarja: “V današnjem načinu življenja, ko je veliko premalo gibanja, zaužijemo enostavno preveč hrane, predvsem energijsko goste hrane, ki je običajno osiromašena vitaminov in antioksidantov. Izogibati se je dobro živil z velikim deležem nasičenih maščobnih kislin, enostavnih sladkorjev in izdelkov iz bele moke. Tudi živila, ki so bila skladiščena ali so bila uvožena iz oddaljenih dežel, je bolje zamenjati s sezonskim sadjem in zelenjavo.” Krofličeva odsvetuje sladkarije, zelo slane in mastne izdelke, poudarja pa tudi, da velikokrat zaužijemo premalo beljakovin ter preveč ogljikovih hidratov.

Kaj pa si lahko privoščimo brez slabe vesti?

Dr. Kravos zagovarja predvsem doma pridelana živila, saj poznamo njihov izvor, kot konkretni primer zdrave hrane pa navaja zelje in repo. Mag. Kroflič izpostavlja tudi nekatere zanemarjene stročnice (npr. lečo, čičeriko), polnozrnata živila ter manj pogoste vrste žit (npr. ajdo, piro, ječmen itd).

Oba občasno predlagata tudi nekatera nadomestila za obroke, kakršni so npr. izdelki Nupo, ki so narejeni iz naravnih živil in vsebujejo optimalno razmerje hranilnih snovi, mineralov in vitaminov.

Kako premagati debelost?

Kravos poudarja, da je potrebno zmanjšati vnos kalorij in povečati gibanje, poleg tega moramo veliko piti. Mag. Kroflič poudarja, da med hujšanjem ne smemo povsem izločiti niti ogljikovih hidratov, saj so potrebni za delovanje možganov. Natančneje pa svetuje naslednje razmerje hranil: “Naše telo tudi med dieto nujno potrebuje približno 50 g ogljikovih hidratov, najmanj 50 g beljakovin in vsaj 10 g vlaknin dnevno pa tudi esencialne maščobne kisline, vitamine in minerale.”

Je sladkor res strup?

Kravos se s tem strinja, ter poudarja, da tudi umetna sladila niso nič manj škodljiva, zato svetuje, da se sladkanju izognemo. Krofličeva pa je nekoliko drugačnega mnenja, saj pravi, da v majhnih količinah sama glukoza ni nevarna, ker pa je sladkor v velikih količinah zelo škodljiv, ponuja sladkosnedcem kot alternativo naravna sladila, kot je npr. stevia, ki nima kalorij in je primerna tudi za diabetike.

So prehranska dopolnila in dodatki škodljivi?

Prva so dopolnilo k hrani, saj telesu dodajo potrebne vitamine, vlaknine, minerale ipd., ki nam jih morda primanjkuje. V Sloveniji so dopolnila definirana kot hranila v obliki kapsul, tablet in praškov, ki imajo hranilni in fiziološki učinek (Op., povzeto po Uradnem listu republike Slovenije). Dr. prof. farmacije Samo Kreft v Učnem gradivu za 25. delavnico za zdravnike družinske medicine poudarja, da naj bi jih uporabljali tisti, ki nimajo urejene prehrane, ali pa potrebujejo dodajanje nekaterih snovi (npr. športniki, nosečnice ipd.)

Prehranski dodatki pa so po njegovi definiciji sredstva, namenjena izboljšanju okusa, stabilnosti ter vonja, v določenih primerih pa je neka snov, npr. inulin, lahko hkrati dodatek (kot sladilo) in dopolnilo (vlaknina).

Krofličeva in Kravos glede dopolnil opozarjata, da jih moramo kupovati v lekarnah, saj tako dobimo tudi nasvet farmacevta, poleg tega pa vsa dopolnila vsekakor niso primerna za vse ljudi.