Foto: Profimedia
V raziskavi so preverjali prisotnost tujih snovi (npr. molji), hranilno vrednost, kot je vsebnost sladkorja, vlaknin, folne kisline in železa, senzorične lastnosti, skladnost označevanja in trajnostni vidik izdelkov.
V nobenem od analiziranih izdelkov ni bilo tujih snovi, prav tako niso odkrili večjih senzoričnih napak, je na današnji novinarski konferenci povedala prehranska strokovnjakinja Zveze potrošnikov Slovenije Nika Kremić. 20 izdelkov je imelo visokih več kot šest gramov vlaknin na 100 gramov izdelka. Večina izdelkov je bila zaradi visoke vsebnosti sladkorja bolj primernih za sladico kot za zajtrk. Petletni otrok bi tako s porcijo, ki jo priporoča proizvajalec (30 gramov) zaužil skoraj tretjino dnevne varne količine sladkorja, medtem ko bi ob dejstvu, da si potrošnik pogosto servira dvojno priporočeno vrednost, zaužil že 60 odstotkov dnevne varne količine sladkorja.
Embalaže analiziranih kosmičev so nagovarjale predvsem otroke, najbolj strogim merilom za trženje živil otrokom so ustrezali le trije izdelki. Polovica izdelkov je imela dodane vitamine in minerale. Obogateni izdelki so v povprečju vsebovali 40 odstotkov več folne kisline, medtem ko so nekateri neobogateni izdelki vsebovali podobne vsebnosti železa kot neobogateni. Kremićeva je ob tem izpostavila, da je boljša izbira, da vitamine in minerale v telo vnašamo s sadjem in zelenjavo.
Test je pokazal tudi velike pomanjkljivosti pri označevanju. Pri devetih izdelkih so opazili večje odstopanje od dovoljenega, tako so med drugim opazili tudi izdelka s skoraj tretjino več sladkorja, kot je bilo označeno, pa tudi s skoraj tretjino manj sladkorja, kot je bilo navedeno na embalaži.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo izbiro nepredelanih kosmičev, saj kakavovi zaradi dodanega sladkorja, maščobe, pa tudi aditivov in drugih snovi niso najboljša izbira. V primeru nakupa tovrstnih kosmičev pa priporočajo izbiro tistih z najmanj sladkorja in čim več prehranske vlaknine.
Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je dejal, da se prehrana otrok v zadnjem času izboljšuje, če izvzamemo čas epidemije covida-19. V tem času se je glede na raziskave petina otrok prehranjevala manj zdravo. Uživali so več sladkih in mastnih prigrizkov, tudi več kosmičev za zajtrk, ki se pripravijo hitro in preprosto. Hkrati pa je porasel tudi delež otrok, ki so se prehranjevali bolj zdravo in bolj redno.
Kljub nekaterim pozitivnim trendom, kot je porast rednega zajtrkovanja otrok, upad uživanja sladkih pijač, povečanje uživanja pregovorno otrokom nezanimive zelenjave in umirjanje trenda čezmerno hranjenih in predebelih otrok, pa je na področju spodbujanja zdravega prehranjevanja otrok še veliko dela, je dejal Gregorič.
Še vedno je namreč med otroki približno tretjina takšnih, ki med tednom ne zajtrkujejo nikoli. Vsak sedmi otrok najmanj enkrat dnevno uživa sladke pijače, dve tretjini otrok ne uživa zelenjave, ki je otrokom manj zanimiva, približno petina otrok pa je prehranjenih.
Glede prehranjevanja s kosmiči je Gregorič opozoril, da imajo ti pogosto dodana nepotrebna hranila, kot so sladkor, pa tudi maščoba in sol. “Če se otroci pretirano prehranjujejo s tovrstnimi živili v obdobju intenzivnega razvoja, to lahko tudi oslabi telesni in umski razvoj,” je dejal. V skrajnih primerih pa se to lahko pokaže tudi v pomanjkanju različnih snovi, na primer železa, vitaminov, B, A, kalcija in folatov; pa tudi pri težavah z regulacijo telesne teže. Otroka je zato po njegovih besedah pomembno čim prej navaditi na uravnoteženo in zdravo hrano, ki temelji na osnovnih živilih in ne na sladkem okusu.
Vodja testiranja ZPS Boštjan Okorn je izpostavil, da so v sklopu projekta Food PRO izvedli tudi izobraževanje o primerjalnem testiranju izdelkov pa tudi izobraževanje o prevajanju označevanja izdelkov, trajnostnem vidiku izdelkov in predstavitvi podatkov testiranja javnosti.
