Z raziskavo, ki bo potekala pod okriljem Ministrstva za zdravje RS ter v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, želijo pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Zato pozivajo vseh 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, da anketo izpolnijo in s tem aktivno sodelujejo pri oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja nas vseh. Podatki bodo namreč v pomoč pri smiselnem načrtovanju preventivnih zdravstvenih aktivnosti.
Zbrani podatki bodo pomembna podlaga za pripravo preventivnih zdravstvenih aktivnosti
Primerljive raziskave so potekale v letih 2001, 2004 in 2008 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. »Tako kot pretekla leta bo tudi letos anketni vprašalnik prejelo 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starih od 25 do 74 let. S svojim sodelovanjem bodo močno pripomogli k uspehu raziskave in kakovosti zbranih podatkov,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in pozvala: »Zato pozivamo vse prebivalce, ki bodo prejeli anketo, naj jo izpolnijo, saj bodo s tem pomembno prispevali k temu, da bomo v Sloveniji dobili nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na osnovi teh podatkov bomo lažje oblikovali programe za izboljšanje zdravja vseh prebivalcev Slovenije.« Naključno izbrani prebivalci bodo anketo na dom prejeli po pošti, pri tem lahko vprašalnik izpolnijo in posredujejo nazaj po pošti ali pa ga izpolnijo na spletni strani http://anketa.ivz.si/CINDI.
Z izboljšanjem zdravlja izboljšamo tudi kakovost življenja
Med glavne dejavnike tveganja štejemo čezmerno pitje alkohola, kajenje, nezdravo prehrano, telesno nedejavnost, stres in slabo ustno zdravje, med kronične nenalezljive bolezni pa srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo itd. Raziskava vključuje tudi podatke o socialno-ekonomskih dejavnikih, ki dokazano vplivajo na zdravje posameznika, in omogoča podrobnejše opredelitve bolj ogroženih skupin prebivalstva. »Dokazano je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične nenalezljive bolezni. Z izboljšanjem zdravja izboljšamo tudi kakovost življenja in podaljšujemo zdravo pričakovano življenjsko dobo. Nenazadnje s povečevanjem števila zdravih, aktivnih prebivalcev zmanjšujemo stroške za zdravljenje kroničnih bolezni in njihovih posledic, ugodno vplivamo na razvojni potencial države, s tem pa izboljšujemo konkurenčnost Slovenije v evropskem prostoru,« pojasnjuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.
Nekateri rezultati preteklih treh raziskav
Bolezni srca in žilja, rak, poškodbe in samomori so najpogostejši vzroki umrljivosti in obolevnosti pri nas ter v ostalem razvitem svetu. »Dokazano je, da lahko vzroke za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so povezani z neustrezno prehrano in nezdravim življenjskim slogom iščemo tudi v socialnih in ekonomskih dejavnikih, kot so nizka stopnja izobrazbe, nizek dohodek, brezposelnost ter slabši bivalni pogoji. Bistveno pa je, da lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito obvladujemo dejavnike tveganja ter preprečujemo kronične nenalezljive bolezni,« je povedala izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ in dodala, da rezultati dosedanjih raziskav v obdobju 2001–2008 kažejo naraščajoč trend oseb, ki ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot dobro (2001: 52,6 %, 2004: 54,3 %, 2008: 58,1 %). Ugotavljamo tudi neenakosti glede na doseženo izobrazbo, in sicer kot slabo svoje zdravstveno stanje ocenjuje okoli petina oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, okoli desetina oseb s poklicno izobrazbo, okoli dvajsetina oseb s srednješolsko izobrazbo in le okoli 2 % oseb z višješolsko izobrazbo ali več.
