(Thinkstock)
Kanadski znanstveniki iz montrealske medicinske fakultete so v raziskavo, v kateri so poskušali ugotoviti, kaj vpliva na to, da mladi začnejo kaditi, vključili 1293 najstnikov, starih med 18 in 24 let. V raziskavi, ki so jo predstavili v znanstvenem časniku Journal of Adolescent Health, so ugotovili, da je začetek kajenja pogostejši pri najstnikih, ki so impulzivni (impulzivnost pomeni, da se odzovemo hitro, pretirano in brez razmisleka, največkrat pa je impulzivnost povezana s čustvi, ki jih ne izrazimo), pri najstnikih, ki redno pijejo alkohol in pri najstnikih, ki imajo v šoli slabše ocene.
Kako so izvedli študijo?
S študijo so začeli že leta 1999, v kateri so razvoj vsakega udeleženca v raziskavi razdelili na 22 stopenj vse od povprečnega leta 12,7 do povprečnega leta 24. Do 22te stopenje je že poskusilo kaditi 75 odstotkov udeležencev v raziskavi. 44 odstotkov že pred vstopom v srednjo šolo, 43 odstotkov med srednjo šolo in 14 odstotkov v obdobju po koncu srednje šole in 24-im letom. Vsi izmed 75-ih odstotkov, ki so poskusili kaditi, sicer niso nadaljevali z rednim kajenjem, raziskovalci pa so odkrili, da je bilo bolj verjetno, da so po srednji šoli postali kadilci tisti, ki so bili impulzivni, tisti s slabimi ocenami in tisti, ki so redno pili alkohol.
Zakaj ti trije dejavniki?
Razsikovalka Jennifer O’Loughlin, sicer profesorica na montrealski medicinski fakulteti, je povedala, da impulzivnost zato tako močno vpliva na začetek kajenje pri mladih, ker “starši impulzivnih otrok izvajajo bolj strog nadzor nad svojimi otroci, da bi jih obvarovali pred tovrstnim vedenjem, kar lahko doseže nasproten učinek.” Alkohol vodi v kajenje zato, ker zmanjšuje samonadzor posameznika, je še povedala O’Loughlinova.
In kako je s kajenjem v Sloveniji?
Zadnja anketa Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je pokazala, da se delež kadilcev v Sloveniji znižuje, vendar ne v skupini najmlajših.Pri mladih, starih med 15 in 24 let ostaja delež kadilcev enako visok, in sicer okoli 25 odstotkov. Tobak sicer povzroči skoraj petino vseh smrti Slovencev, starejših od 30 let, kadilci pa v Sloveniji v povprečju umirajo kar 15 let prej kot nekadilci.
