Za prehranjevanje si vzemite čas. (photoxpress)
Večina ljudi uteho ali beg pred stresom išče v hrani. To pa ni vedno dobra odločitev, saj se jih več kot polovica ne zaveda, da škodujejo svojemu telesu. Seveda ne samo z odvečnimi maščobami, hidrati in sladkorji, ampak telo dejansko doživi »šok«.
Stres med jedjo viša raven krvnega sladkorja
Študije so pokazale, da pri ljudeh, ki se med prehranjevanjem smejijo, pride do znatno manjšega porasta krvnega sladkorja. Pri študiji, kjer so morali ljudje opravljati miselni test, pa je prišlo do precej višje vrednosti krvnega sladkorja.
Zato je še kako pomemben čas brez stresa pred obrokom in tik po njem. Ti dejavniki (stres, slaba volja,…) so lahko ključnega pomena za razgrajanje in proces presnove v vašem telesu.
Z neko drugo raziskavo pa so ljudem aplicirali stresne hormone in s tem posnemali stanje stresa, ki ga človek doživi npr. pri prometni nesreči ali kirurški operaciji. Rezultati študije so pokazali povišano vrednost krvnega sladkorja in inzulina v primerjavi z normalno vrednostjo.
Boštjan Šifrer je osebni trener fitnesa ter strokovnjak za izgubo telesne teže in zdrav način življenja.
Mediteranska hrana in čas za obrok: zmagovalna kombinacija
Veliko vlogo pri prehranjevanju ima vrsta hrane. Zelo zdrav način priprave je mediteranski. Ne moremo pa mimo dejstva, da si ljudje od koder to prehranjevanje izvira, za obedovanje vzamejo čas, se sprostijo, po obedu pa imajo počitek oz. siesto. To priporočam tudi vam.
Za konec bi poudaril, da ni pomembno le, katero hrano uživamo, ampak, kako to počnemo. In hitrost, ter stres že sami po sebi ne vplivajo dobro na naše psihično stanje in ob enem še dvigujejo krvni sladkor, inzulin in trigliceride.
Boštjan Šifrer je osebni trener fitnesa ter strokovnjak za izgubo telesne teže in zdrav način življenja. Pišite mu na treniraj@gmail.com ali obiščite njegovo spletno stran www.vitalno-telo.com.
Viri:
1. Hayashi K; Diabetes Care. 2003 May;26(5):1651-2. Laughter lowered the increase in postprandial blood glucose
2. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/3542641
