Foto: Profimedia
Hranilne stvari se v mikrovalovki uničijo
To je zgrešeno mišljenje, meni profesorica z univerze Rutgers v New Jerseyu, Carol Byrd-Bredbenner za revijo Eating Well. Pravi, da je vseeno, na kakšen način kuhamo hrano, bodisi na drva, bodisi na sončno svetlobo ali pač v mikrovalovni pečici – hranilne snovi uničuje toplota. Bolj kot hrano segrevamo in dlje kot jo kuhamo, več hranilnih snovi uničimo, ne glede na aparat, s katerim to počnemo.
Določenih živil si zaželimo, ker naše telo potrebuje hranila, ki jih vsebuje
Čista traparija, razen, če ste srna ali jelen. (Te živali, še posebej spomladi, rade ližejo slane skale, saj potrebujejo mineralne snovi, ki jih s tem užijejo.) Pri človeški želji po hrani oz. določenih živilih, pa gre bolj za čustvene potrebe – znanstveniki trdijo, da si želimo določenih živil v primerih, ko je naša prehrana dolgočasna ali enolična oz. se moramo tem živilom izogibati (denimo med dieto).
Uživanje majhnih obrokov, razporejenih čez ves dan, je boljše za uravnavanje telesne teže, kot uživanje večjih, manj pogostih, obrokov.
Z uživanjem manjših a pogostejših obrokov naj bi metabolizem ves čas držali v pogonu, vendar znanstveniki zdaj ugotavljajo, da je razlika v porabljenih kalorijah, v primerjavi z običajnim uživanjem treh do petih obrokov na dan, minimalna. Zaužite kalorije ne redijo nič manj. Tovrstna razporeditev obrokov pa je lahko koristna zato, ker tako težje pride do napadov lakote, kot če jemo le trikrat dnevno. Skratka, izberite prehranjevalni vzorec, ki vam osebno omogoča najboljši nadzor nad lakoto.
Kalorije, ki jih zaužijemo ponoči, bolj redijo, kot če jemo bolj zgodaj čez dan
Dr. John Foreyt, direktor raziskovalnega inštituta Behavioral Medicine Research Center na medicinski fakulteti Baylor College of Medicine v Houstonu, je pragmatičen: ”Kalorije so kalorije, ne glede na čas zaužitja. Šteje le skupen dnevni vnos kalorij.”
Presna prehrana nas oskrbuje z encimi, ki so nepogrešljivi za presnovo
To je zelo popularna teorija, ki pa so jo ameriški znanstveniki povsem zavrgli. V članku za Eating Well so pojasnili, da je presna hrana nedvomno zelo zdrava, saj je nepredelana in tako vsebuje vsa hranila, ki bi sicer izginila med kuhanjem. Trditev mnogih zagovornikov presne prehrane, da tovrstna živila telesu omogočajo boljšo presnovo, ker vsebujejo vitalne rastlinske encime, pa naj bi bila zgrešena. Ti encimi so namenjeni delovanju rastlininega organizma in nikakor ne morejo biti esencialne za človeškega, ko pa jih zaužijemo, jih prebavni sokovi v želodcu razkrojijo, kot katerokoli beljakovino.
Ogljikovi hidrati redijo
V nasprotju z razširjenim ljudskim prepričanjem, da živila, bogata z ogljikovimi hidrati, redijo, pa sodobna znanost pravi, da se redimo zgolj in samo, ker zaužijemo preveč kalorij. To seveda ne pomeni, da se lahko brez zadržkov bašemo s sladkorjem in belim kruhom. Tovrstna živila so nezdrava iz drugih razlogov! Niso pa nič bolj ‘redilna’, kot denimo polnozrnat kruh in sadje.
