Luskavica
Kaj je luskavica in pri komu se lahko pojavi?
Luskavica je kronična avtoimunska bolezen, kjer gre za pospešen ciklus rasti kožnih celic. Pri ljudeh, ki luskavice nimajo, se približno enkrat na mesec na površini kože pojavijo že zrele kožne celice, ki jih nato nadomestijo nove celice. Pri luskavici pa gre za prehitro luščenje in obnavljanje kožnih celic, v povprečju vsake dva tedna.
Gre za neozdravljivo obolenje, katerega naj bi povzročila napaka v imunskem sistemu, ki zdrave celice zamenja za že odslužene. Za luskavico lahko zbolijo ljudje vseh starostnih skupin, najpogosteje pa prizadene mlajše, med 15. in 35. letom starosti.
O tem, za kakšno bolezen gre in kdo je najbolj dovzeten za pojav luskavice, smo spregovorili z Nastjo Lazar, dr. med., specialistko dermatovenerologije, ki nam je obrazložila: ‘Psoriaza je ena najpogostejših kožnih obolenj , ki se pri Evropejcih in Slovencih pojavlja pri 1-2% prebivalcev. Je poligenska in multifaktorsko povzročena bolezen.’
Luskavica je dedna bolezen
Pogosto se luskavica prenaša iz staršev na otroke, da je dedni dejavnik ključnega pomena pri razumevanju luskavice, pa potrjuje tudi dr. Nastja Lazar: ‘Dedna komponenta je očitna, vezana pa je na več kromosomov. Verjetnost, da bo otrok zbolel je 10-20% kadar ima luskavico eden od staršev in kar 60-70% kadar jo imata oba. Velikokrat pa je bolezen pri starih starših.’
Luskavica lahko nastane tudi kot posledica dolgotrajnemu izpostavljanju stresnemu hormonu kortizolu ter pod določenimi vplivi okolja. Luskavica se pogosteje pojavi pri ljudeh z oslabljenih imunskim sistemom, npr. pri rakavih bolnikih in tistih z AIDSOM.
Simptomi luskavice
Luskavico zaznamujejo lišaji, največkrat rdeči in s srebrno obrobo, lahko pa tudi rožnati ali rjavi, ki se najpogosteje pojavljajo na komolcih, kolenih, lahko pa tudi na lasišču, kjer s skorjasto strukturo spominjajo na prhljaj. Dr. Nastja Lazar nam je zaupala: ‘Rekla bi, da je luskavica bolezen tisočerih obrazov. Dermatologi opredelimo kot luskavico včasih tudi eno samo kožno eflorescenco, ki odgovarja diagnostičnemu kriteriju. Značilna je ostro omejena rdečkasta papula – nad nivojem ostale kože, običajno pokrita s tankimi, lahko v več slojih naslojenimi srebrnimi oz. sivimi luskami.
Pogostejše so eflorescence po komolcih – 70% bolnikov, kolenih 50%, lasišče pri 35% in področje križa pri15%. Lahko je pridružena tudi sklepna prizadetost – arthritis psoriatica, ki se pojavi običajno v starosti 40 let. Pogosteje so prizadeti mali sklepi rok in nog, lahko pa tudi sakroiliakalni ali cervikalni sklepi hrbtenice.’
Najbolj pogosta oblika luskavice je psoriaza vulgaris, za katero so značilni rdeči lišaji, ki lahko prekrivajo različne dele telesa. Na postulozno luskavico kažejo prepoznavni, rumenkasti lišaji napolnjeni s tekočino, simptomi navznoter obrnjene luskavice pa so lišaji med ritnicami, pod pazduho ter v popku. Luskavica se lahko pojavi tudi na nohtih, v obliki oljnatih lišajev ali rumeno-rjavih madežev, ki prekrivajo površino nohta.
Zdravljenje luskavice
Za enkrat luskavica ostaja neozdravljiva bolezen, obstajajo pa različne terapije, ki lajšajo simptome. Na voljo so različne kreme, spreji in geli, velikokrat na osnovi kortikosteroidov, ki delujejo protivnetno in so učinkoviti predvsem v začetnih stopnjah luskavice in za zdravljenje manjših površin kože.
Obstajajo tudi različni steroidi v obliki krem, za mazanje večjih predelov, npr. kolen, komolcev, podpazduh, ki pa jih je potrebno nanašati zelo previdno, saj sicer lahko poškodujejo kožo. Bolj blagodejne za kožo so kreme z vitaminom D, za srbečico pa so na voljo različni vlažilci kože. Za blaženje simptomov luskavice je priporočljivo tudi blago izpostavljanje sončnim žarkom ter uporaba glinenih povojev, od alternativnih metod pa naj bi pomagalo polaganje rok, akupunktura itd.
Dr. Nastja Lazar pa svetuje: ‘ Pomembno je, da se bolniki z luskavico zavedajo, da je koža njihova šibka točka in da jo je potrebno skrbno negovati. Uporabljati morajo mila s pH 5,5 in se izogibati parfumiranih tekočih mil, občasno je priporočljiva oljna kopel, katere prodajajo v lekarnah in negovalne losione po tuširanju ali kopanju namenjene negi suhe in občutljive kože. S tem, ko redno ščitijo kožo od zunaj se že lahko pripomore k temu, da bo izbruhov bolezenskih eflorescenc manj. Na same psoriatične eflorescence pa se glede na stanje uporabljajo zdravilne kreme in mazila katerih je veliko na razpolago. Izbira je individualna saj je tudi odgovor na uporabo individualen.’
