Osebe s svetlo poltjo so bolj nagnjene k nastanku melanoma (Thinkstock)
Kožni rak je najpogostejša oblika raka na svetu, samo v Sloveniji pa za njim zboli 2000 ljudi letno
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto dvema do trem milijonom svetovnega prebivalstva diagnosticirajo nemelanomski kožni rak, 132.000-im pa melanom. Glede na poročilo organizacije Združenih narodov se bo ta stalno naraščajoča številka do leta 2015 še podvojila v državah, kjer je večina prebivalstva belopolta. Melanom se v približno 30 % primerov razvije v že obstoječem kožnem znamenju, v približno 70 % pa se pojavi kot novo znamenje kjerkoli drugje na koži. Najpogosteje nastane na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu, lahko pa se pojavi kjerkoli na telesu in v številnih oblikah. Lahko nastane kot ploščata lisa v ravni kože ali pa kot privzdignjena bulica. Zato moramo spremembe na koži ves čas spremljati in na njih opozoriti zdravnika. K nastanku melanoma pa nismo vsi ljudje nagnjeni enako.
Skupine s povečanim tveganjem za nastanek melanoma
Vsak lahko zboli za melanomom, vendar je ta najpogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let in pri ljudeh, ki so veliko izpostavljeni soncu. Ljudje, ki spadajo v skupine z večjim tveganjem, so:
- osebe s svetlo poltjo, svetlimi lasmi in svetlimi očmi, ki jih zlahka opeče sonce
- osebe, ki veliko časa preživijo na soncu (zaradi narave dela, športa ali hobija)
- osebe, ki redno uporabljajo solarije
- osebe z večjim številom pigmentnih znamenj po telesu
- osebe, kjer je kožni rak v družini
Vplivi sonca na nastanek melanoma
Poleg genetike je eden od glavnih dejavnikov za nastanek melanoma sonce oziroma ultravijolični (UV) žarki. Dobro pa je, da lahko vplivamo na ta dejavnik z ustrezno zaščito in pravilnim vedenjem! Naša koža se pred škodljivimi učinki UV-žarkov brani na več načinov. Njen najbolj znan obrambni mehanizem je tvorba kožnih pigmentov ali melaninov, zaradi česar na soncu porjavimo. Zagorelost je pravzaprav obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV-žark! Koža se načelom zelo hitro obnavlja, a ne pozablja. Pri sončenju poškodujemo prav tisti sloj kože, ki je bistven za obnovo, to je bazalni sloj povrhnjice. Če se poškodba zaradi ponavljajočega se sončenja večkrat ponovi, se njena sposobnost za obnovo zmanjša. Zagorela koža je torej znak, da so v njej že nastale škodljive spremembe. Če se vsako leto pretirano izpostavljamo sončnim žarkom, se poškodbe, ki so nastale v koži, stalno seštevajo in kopičijo ter se pozneje lahko izrazijo v resnejši obliki, kot je nastanek melanoma. Tudi izpostavljanje umetnemu izvoru UV-žarkov (npr. solarij) močno zvišuje tveganje za razvoj melanoma.
Zaščita pred soncem ščiti pred kožnim rakom (Thinkstock)
Nikamor brez zaščite pred soncem
Petnajstletna klinična študija, opravljena v Avstraliji, je dokazala, da vsakodnevna uporaba učinkovite zaščite pred soncem varuje tudi pred melanomom. V Avstraliji odkrijejo največ primerov melanoma na svetu, prav zato je bilo za lokacijo 15-letne epidemiološke raziskave izbrano avstralsko mesto Nambour v Queenslandu. Raziskava je na vzorcu 1.621 ljudi preverjala vpliv dolgotrajne uporabe zaščitnih pripravkov, ki ščitijo pred UVA in UVB žarki na pojavnost melanoma.
Rezultati študije so nedvomno dokazali, da je redna uporaba učinkovite zaščite pred soncem izjemnega pomena pri preprečevanju melanoma. Kadar se fizično ne morete zaščititi pred soncem (primerna obleka, senca), je pomembno, da izberete kakovostne pripravke za zaščito pred soncem ter jih redno in pravilno nanašate na kožo. Tako boste najbolje zaščitili kožo pred vsemi škodljivimi učinki UV-žarkov ter zmanjšali možnost nastanka melanoma. Ne pozabite tudi na redno samopregledovanje kože!
Rezultati raziskave nam dajajo še trdnejše dokaze o pozitivnih učinkih vsakodnevne uporabe zaščitnih pripravkov: pri osebah, ki so redno, vsakodnevno uporabljale izdelek za zaščito pred soncem, je bilo ugotovljeno bistveno zmanjšanje pojavnosti melanoma.
Nikar na sonce med 11. in 15. uro (Thinkstock)
Kako pravilno uporabljamo zaščitne pripravke?
Zaščitne pripravke pravilno uporabljamo tako, da na celotno površino telesa naenkrat nanesemo okoli 35 ml sredstva (velja za povprečno velikega odraslega človeka).
Mnoge raziskave so potrdile, da zaščitnih pripravkov ne uporabljamo pravilno. Raziskovalci so ugotovili, da namažemo v povprečju od 0,5 do 1,5 mg sredstva na cm2 kože, kar zaščitni faktor na njej zmanjša na od 20 do 50 % vrednosti, navedene na embalaži izdelka. Če smo torej zaščitni pripravek s faktorjem 20 nanesli v premajhni količini, je zaščitni faktor na naši koži nekje med 4 in 10!
Ob dnevu boja proti melanomu so Združenje slovenskih dermatovenerologov in kozmetična hiša La Roche-Posay pripravila metodo ABCDE pregledovanja kože, ki nam pomaga odkriti melanom dovolj zgodaj. Nauči se je!
