(Photoxpress)
Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) bo junija in julija izvajal četrto nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012. Primerljive raziskave so potekale v letih 2001, 2004 in 2008 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih in predstavljamo vam njihove ugotovitve.
Uživanje alkohola
Podatki kažejo, da je med anketiranimi Slovenci okrog 10 % takih, ki čezmerno pijejo alkohol (največ 14,3 % leta 2001, najmanj 9,9 % leta 2008), medtem ko se jih več kot 40 % visoko tvegano opija (največ 43,7 % leta 2001, najmanj 41,5 % leta 2008). V obeh primerih je spodbudno, da trend takih tveganih vedenj pada. Med tistimi s tveganim vedenjem čezmernega pitja alkohola izstopajo naslednje značilnosti: moški spol, starostna skupina 55–64 let, osnovna oziroma poklicna šola, nižji socialno-ekonomski sloj, vaško bivalno okolje in vzhodnoslovenska zdravstvena regija; med tistimi s tveganim vedenjem opijanja pa: moški spol, starostna skupina 25–39 let, poklicna šola, prehod iz prevladujočega vaškega v primestno okolje in vzhodnoslovenska zdravstvena regija.
Kajenje
V obdobju 2001–2008 smo med odraslimi prebivalci Slovenije (25–64 let) zabeležili ugodne trende v deležu kadilcev (2001: 24,5 %, 2004: 23,4 %, 2008: 20,7 %). Ugodne trende smo ugotovili tudi v povprečnem številu pokajenih cigaret na dan, kajenju v stanovanjih in bivalnih prostorih ter izpostavljenosti tobačnemu dimu. Rezultati preteklih raziskav so prikazali tudi neenakosti v kajenju glede na izobrazbo, deleži kadilcev so najnižji v skupini z najvišjo izobrazbo (višja ali več). Pri moških so neenakosti glede na izobrazbo prisotne v vseh starostnih skupinah in se ne povečujejo. Pri ženskah so neenakosti v kajenju prisotne v najmlajši starostni skupini, to je 25–39 let, pričakujemo pa lahko, da se bodo v prihodnosti povečale in razširile v starejše starostne skupine.
Prehrana
Rezultati raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004 in 2008 kažejo na nezdravo prehranjevanje prebivalcev Slovenije, saj med drugim neredno uživamo zajtrk in si časovno neustrezno razporejamo obroke preko dneva. Delež oseb, ki nikoli ne uživajo zajtrka, narašča (2001: 12,7 %, 2004: 15,8 %, 2008: 18,4 %). Prebivalci Slovenije uživamo tudi prevelike količine zdravju škodljivih maščob in soli, čeprav se je odstotek udeležencev v raziskavi, ki hrano pri mizi vedno dosolijo od leta 2001 do 2008 zmanjšal z 2,3 % na 1,3 %. Velik javno-zdravstveni problem na področju prehranjevanja predstavlja tudi nezadostno uživanje sadja, predvsem pa zelenjave. Sicer se je nekoliko povečal odstotek tistih, ki uživajo sadje enkrat na dan (leta 2001 26,6 %, leta 2004 29,3 %, leta 2008 29,0 %), hkrati pa se je zmanjšal delež tistih, ki uživajo sadje večkrat na dan (leta 2001 29,0 %, leta 2004 27,3 %, leta 2008 25,3 %) in povečal delež tistih, ki sadja nikoli ne uživajo (leta 2001 1,0 %, leta 2004 1,5 %, leta 2008 1,4 %). Delež tistih, ki uživajo zelenjavo enkrat na dan in več kot enkrat na dan pa se je od leta 2001 do leta 2008 zmanjšal s 67,6 % na 56,2 %. Povečal se je delež tistih, ki zelenjave nikoli ne uživajo (leta 2001 0,3 %, leta 2004 1,2 %, leta 2008 1,9 %). Padajoč trend uživanja zelenjave vsaj enkrat na dan je pri pripadnikih čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja (v letu 2001: 65,4 %, v letu 2004: 59,1 % in v letu 2008: 53,4 %) ter srednjega družbenega sloja (v letu 2001: 68,3 %, v letu 2004: 60,1 % in v letu 2008: 57,3 %). Pogosteje sicer uživajo zelenjavo v zahodnem delu Slovenije, vendar opažamo padajoč trend uživanja zelenjave v vseh regijah Slovenije.
Telesna dejavnost
Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bili odrasli zmerno intenzivno telesno dejavni vsaj 5 dni na teden po 30 minut oziroma 150 minut v celem tednu (gre za celostno količino gibanja, ne le rekreativnega).
Iz rezultatov raziskave leta 2004 in 2008 lahko sklepamo, da je približno 70 % odraslih prebivalcev Slovenije zadostno telesno dejavnih oziroma izpolnjujejo smernice za telesno dejavnost. Zmerno intenzivno telesno dejavnih vsaj 5 dni v tednu je skoraj tri četrtine (71 %) odraslih prebivalcev. Več kot tri četrtine prebivalcev (78 %) hodi vsaj 5 dni v tednu. Od teh, ki pogosto hodijo, pa jih 62 % dosega smernice, kar pomeni, da hodijo vsaj 30 minut dnevno.
Na splošno so bolj telesno dejavne ženske, glede na starost pa mlajši odrasli.
Čezmerna hranjenost in debelost
Poleg različnih fizičnih omejitev in psiholoških problemov, čezmerna prehranjenost in debelost močno povečata tveganje za razvoj različnih kroničnih bolezni. Rezultati raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004 in 2008 kažejo na trend naraščanja čezmerno prehranjenih oseb in debelih oseb z indeksom telesne mase (ITM) 30 in več (2001: 15,0 %, 2004: 14,6 %, 2008: 16,2 %). Opažamo tudi trend naraščanja zelo debelih oseb z ITM nad 35 (2001: 2,4 %, 2004: 2,6 %, 2008: 3,5 %), še posebno pri moških starih od 25 do 39 let ter od 55 do 64 let. Največ čezmerno prehranjenih in debelih oseb je pri predstavnikih čisto spodnjega in delavskega sloja. Z višanjem družbenega sloja se delež čezmerno prehranjenih in debelih zmanjšuje. Kaže se naraščajoč trend debelosti pri osebah s poklicno šolo (2001: 16,9 %, 2004: 17,9 %, 2008: 20,8 %) in srednjo šolo (2001: 12,2 %, 2004: 11,1 %, 2008: 14,6 %). Opažamo tudi trend porasta debelih oseb v mestnem okolju (2001: 11,8 %, 2004: 12,8 %, 2008: 14,8 %).
Skrb za ustno zdravje
Ustno zdravje je pomemben sestavni del splošnega zdravja in blagostanja. Dejavniki tveganja za zobne in ustne bolezni so pogosto enaki kot dejavniki, ki so vključeni v razvoj splošnih bolezni. Rezultati raziskave kažejo, da v Sloveniji kar tretjina odraslih oseb v zadnjem letu ni obiskala zobozdravnika. Socialno-ekonomski status ima pri pogostosti obiskov zobozdravnika pomembno vlogo. Ta delež ostaja bolj ali manj enak skozi opazovana leta, med njimi z najmanj obiski izstopajo starejši moški, z dokončano osnovno ali poklicno šolo, iz spodnjega in delavskega sloja.
Stres
V obdobju od leta 2001 do 2008 so se v Sloveniji povečali deleži tistih, ki doživljajo stres vsak dan ali pogosto (2001: 24,9 %, 2004: 30,7 %, 2008 27,7 %) in tistih, ki se tvegano stresno vedejo, torej pogosto doživljajo stres in imajo težave z njegovim obvladovanjem. Med letoma 2004 in 2008 se je povečalo tudi doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu.
Ugotavljamo tudi, da obstajajo preprečljive razlike v doživljanju stresa in njegovem obvladovanju med posameznimi skupinami, zato lahko govorimo o neenakostih. Kot bolj ranljive izstopajo naslednje skupine: ženske, stari od 40 do 45 let, nižje izobraženi in predstavniki najnižjega socialnega sloja, prebivalci mestnih okolji ter prebivalci vzhodne in osrednje regije.
Zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija)
Zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Na podlagi raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2008 iz samoporočanja ugotavljamo pojavnost povišanega krvnega tlaka pri 23,8 % moških in 17,4 % žensk (skupno 20,8 %). Glede na omenjene raziskave iz prejšnjih let (2001 in 2004) je opazen naraščajoč trend pojavnosti povišanega krvnega tlaka. Pojavnost zvišanega krvnega tlaka je najvišja pri predstavnikih najnižjega sloja v vseh treh letih anketiranja (2001: 22,7 %, 2004: 28,3 %, 2008: 26,6 %) in kaže trend porasta.
Razkorak deležev zvišanega krvnega tlaka med raziskavami, kjer je krvni tlak izmerjen (ocena raziskave iz leta 2002/2003 39,6 %) ali samoporočan je velik, kar kaže, da se veliko ljudi ne zaveda, da imajo zvišan krvni tlak.
Bolezni srca in žilja
Bolezni srca in žilja, predvsem bolezni srca in možganska kap, so vodilni vzroki smrti med odraslimi prebivalci Slovenije. Čeprav se umrljivost zaradi bolezni srca in žilja v razvitem svetu v zadnjih desetletjih neprestano zmanjšuje, z zdravim načinom življenja še vedno lahko preložimo nastanek bolezni, zmanjšamo njeno težo in podaljšamo življenje. Med boleznimi srca in žilja naj bi po podatkih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004 in 2008 v Sloveniji največ ljudi trpelo zaradi angine pektoris, ki ji sledita srčni infarkt in možganska kap. Največ angine pektoris je bilo med prebivalci starimi nad 55 let, upokojenimi, ovdovelimi in tistimi, ki so živeli v enočlanskih gospodinjstvih. Od raziskave leta 2001 do raziskave v letu 2008 je število žensk z angino pektoris padlo, medtem, ko je število moških ostalo enako. Tako srčnega infarkta kot možganske kapi je bilo največ v najstarejši starostni skupini ter med vdovami oziroma vdovci in upokojenci. Iz podatkov o zakonskem stanu bi lahko sklepali, da srčni infarkt prizadene pogosteje tiste, ki živijo sami, medtem ko možganska kap one, ki skrbijo za veliko družino. Za dokončno potrditev omenjenega trenda so potrebne še nadaljnje raziskave.
Bolečine in bolezni kostno-mišičnega sistema
Bolečine in bolezni kostno-mišičnega sistema so daleč najpogosteje samoporočana težava z zdravjem, zaradi katere trpi 70 % prebivalcev Slovenije med 25. in 64. letom starosti. O tem, da so imeli v zadnjem mesecu bolečine v križu, je v preteklih raziskavah poročala skoraj polovica prebivalcev, bolečine v vratu in ramenih je navajala tretjina prebivalcev, bolečine v drugih sklepih pa četrtina prebivalcev Slovenije. Med letoma 2001 in 2008 je viden jasen trend naraščanja navajanja bolečine v križu, vratu in ramenih ter drugih sklepih. V celoti gledano so več kostno-mišičnih težav navajale ženske, starejši prebivalci, manj izobraženi, tisti, ki so se opredelili kot spodnji in delavski razred.
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo in v dolgoletnem poteku z zapleti pomembno zmanjša kakovost življenja. Aktivno sodelovanje bolnika pri zdravljenju z ustreznimi spremembami v življenjskem slogu je ključnega pomena za doseganje dobrih zdravstvenih izidov ter preprečevanje in odlaganje zapletov sladkorne bolezni.
V raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog 2008 je 6,9 % anketiranih poročalo, da imajo sladkorno bolezen. V opazovanem obdobju se je značilno povečala pogostost sladkorne bolezni med moškimi, v starosti 55–64 let. Podatki, ki so jih v raziskavo prispevali bolniki s sladkorno boleznijo, opisujejo ključne značilnosti življenjskega sloga v povezavi s sladkorno boleznijo. Glede na dosedanje rezultate je možen zaključek, da nezdravi načini priprave hrane ostajajo, med drugim smo ugotovili, da najmanj tretjina sladkornih bolnikov zaužije premajhno število dnevnih obrokov. Debelost z ITM več kot 30 je ugotovljena pri 40,8 % sladkornih bolnikov (med osebami brez diabetesa 15,2 %). Med sladkornimi bolniki je debelost najpogostejša pri osebah v starostni skupini 40–54 let, s poklicno izobrazbo (moški) ali srednjo šolo (ženske), upokojenimi, nezaposlenimi, v mestnem okolju. Ugotavljamo tudi značilen trend naraščanja debelosti med sladkornimi bolniki iz mestnega okolja. Tveganje za aterosklerotično srčno-žilno bolezen povečuje še kajenje pri 16,8% sladkornih bolnikov, pretežno moških. Ugotovitve raziskave kažejo, da smernicam za gibanje že s hojo zadosti 60,5 % sladkornih bolnikov, bodisi pri domačih opravilih, delu, namesto prevoza, pešačenju ali pri rekreativnem gibanju v prostem času.
Podatki so zaskrbljujoči, saj opozarjajo na vsakodnevne priložnosti za sladkorne bolnike, da bi se v večji meri odločili za izboljšanje tistega, na kar lahko vplivajo, predvsem zdravo izbiro, vedenjske dejavnike in aktivnost za zdravje.
Astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen
Astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) sta kronični bolezni dihal velikega javno-zdravstvenega pomena.
Rezultati preteklih raziskav kažejo, da se je pogostnost KOPB, ki jo je ugotovil zdravnik, v obdobju 2001–2008 povečala (2001: 1,2%, 2004: 3,8%, 2008: 2,6%), tako pri moških kot pri ženskah. Pogostnost astme, ki jo je ugotovil zdravnik (o ugotovljeni astmi je v letu 2008 poročalo 3,9% moških in 3,4% žensk), se je v omenjenem obdobju pomembno spremenila le pri osebah v starosti 25-39 let (2001: 2,8%, 2008: 3,9%).
Ugotavljamo, da je po podatkih preteklih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog najbolj porasla pogostnost KOPB pri osebah iz čisto spodnjega in delavskega družbenega sloja, s poklicno izobrazbo (pri moških tudi s srednjo ali višjo, pri ženskah tudi z osnovnošolsko), iz mestnega okolja, z indeksom telesne mase 25 ali več, ter pri kadilcih, pogostnost astme pa pri osebah v starosti 25-39 let, z indeksom telesne mase pod 25, in pri moških s srednjo ali višjo izobrazbo.
Med vključenimi osebami, ki imajo astmo, se je v omenjenem obdobju zmanjšal delež kadilcev (2001: 21,3%, 2008: 17,2%), med tistimi, ki imajo KOPB, pa ne (2001: 27,5%, 2008: 31,3%). Obenem je opaziti tudi manjši delež oseb s KOPB, ki so v preteklosti prenehale kaditi (2008: 23,5%, 2001: 28,5%), pri osebah z astmo pa je delež ostal podoben (ok. 29%).
