Foto: Profimedia
Simptomi t. i. post covida oz. dolgega covida se lahko pojavijo že na začetku bolezni ali pa se razvijejo po prebolelem covidu-19. Sčasoma lahko izzvenijo, lahko pa se tudi ponovijo, na spletni strani pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Dolgi covid lahko po njihovih navedbah vpliva na sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti posameznikov, kot so delo in gospodinjska opravila, kar lahko vpliva na vračanje na delo ali v družbeno življenje. Prizadene lahko tudi duševno zdravje posameznikov in ima lahko ekonomske posledice za njih same, njihove družine in družbo.
Simptomi in rehabilitacija pri dolgem covidu
Med najpogostejšimi simptomi dolgotrajnega covida NIJZ navaja utrujenost, težko dihanje, težave s spominom, koncentracijo in spanjem, vztrajen kašelj, bolečino v prsih, težave pri govoru, bolečine v mišicah, izgubo vonja in/ali okusa ter depresijo in anksioznost oz. tesnobo.
Ob utrujenosti NIJZ med drugim priporoča vzdrževanje dobrih spalnih navad, postopno stopnjevanje telesne aktivnosti, tehnike dihanja in sproščanja ter zdrav način življenja. Podobno svetujejo tudi osebam, ki se soočajo s tesnobo. Slednjim svetujejo tudi psihoterapijo.
V primeru oteženega dihanja pri naporu svetujejo izvajanje dihalnih tehnik, aerobne vadbe in krepitev mišic. Med aerobne vaje sicer spadajo nordijska hoja, tek, kolesarjenje, ples, planinarjenje in plavanje.
Osebe, ki kašljajo, naj si pomagajo s pitjem, grgranjem in pastilami, navaja NIJZ.
Pri t. i. možganski megli strokovnjaki med drugim svetujejo vzdrževanje dobrih spalnih navad, tehnike sproščanja, kognitivno preusmeritev in vadbo za možgane. V primeru težav s koncentracijo pa priporočajo zmanjšanje motečih dejavnikov, čas za opravljanje zahtevnejših nalog, miren prostor, redne odmore in poslušanje mirne glasbe.
Celoten seznam zdravstvenih težav pri dolgem covidu in načinov rehabilitacije je naveden na spletni strani NIJZ na povezavi: sta.si/qMhXof
Vadba krepi imunski sistem
Vsem odraslim, ki se soočajo z dolgim covidom, na NIJZ priporočajo udeležbo na delavnicah v centrih za krepitev zdravje, kamor jih lahko napoti izbrani zdravnik družinske medicine ali medicinska sestra.
Osebam, ki so imele težji potek covida-19, strokovnjaki priporočajo aerobno vadbo, ki traja od 20 do 60 minut, dva do trikrat tedensko. Če po vadbi posameznik ni utrujen, jo lahko izvaja tudi večkrat na teden, svetujejo na NIJZ.
“Aerobna vadba, ki ne povzroča izčrpanosti, prispeva k dvigu imunske funkcije, dvig aerobne zmogljivosti pa zmanjšuje resnost poteka bolezni,” poudarjajo. Ob tem dodajajo, da pri starejših osebah, kjer je imunski sistem oslabljen, dolgotrajna aerobna vadba zmanjšuje tveganja za virusna obolenja dihal in izboljšuje imunski odgovor.
Prav tako svetujejo vadbo za krepitev mišic, ki naj jo posamezniki izvajajo dvakrat tedensko. Strokovnjaki priporočajo vključevanje velikih mišičnih skupin zgornjih in spodnjih udov ter vključevanje lahkih do zmerno težkih bremen.
Prehrana naj bo uravnotežena
Na NIJZ vsem, ki se soočajo z dolgim covidom, priporočajo prehrano, ki naj bo energijsko in hranilno uravnotežena z njihovimi presnovnimi potrebam. Velik poudarek naj bo na vnosu beljakovin (mesa, rib, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, stročnic itd.), sadja in zelenjave ter prehranskih vlaknin.
Ob tem opozarjajo, da prehranska dopolnila niso nadomestek za običajno prehrano. “Zato naj se po preboleli okužbi ne posega po nepotrebnih prehranskih dopolnilih, če ta niso priporočena na osnovi strokovnega prehranskega pregleda,” so pojasnili.
Priporočljivo je, da posameznik hrano uživa na dve do tri ure.
Strokovnjaki dolgi covid pričakujejo tudi pri okuženih z različico omikron
Kot je konec januarja pojasnil infektolog Janez Tomažič, pri bolnikih s težjim potekom covida-19 prihaja do okvar in poškodb organov, kar vodi v slabše delovanje organov. Ljudje zato potrebujejo rehabilitacijo. Pri osebah, ki covid-19 prebolevajo blago, pa lahko kasneje prihaja do že omenjenih simptomov.
Tovrstne težave Tomažič pričakuje tudi pri okuženih s koronavirusno različico omikron, saj slednji covid-19 v veliki meri prebolevajo blažje. Najverjetneje sicer v manjši meri, saj je veliko ljudi cepljenih proti covidu-19. Po britanski študiji, ki jo je navedel, je bilo med cepljenimi posamezniki namreč manj primerov dolgotrajnega covida.
