Kadar se pojavi slaba volja do dela, šibkost in nemoč najprej pomislimo na preutrujenost zaradi obilice dela, skrbi in stresa. Pa vendar raziskave kažejo, da je vzrok tej utrujenosti velikokrat prav slabokrvnost.
Najpogosteje se pojavlja pri ženskah
Ocenjujejo, da je slabokrvnih kar 40 odstotkov pripadnic nežnejšega spola. Glavna vzroka za slabokrvnost v rodni dobi sta močna mensturacija, nosečnost in dojenje, pogosto pa se pojavlja tudi v obdobjih hitre rasti in adolescence. Eden izmed glavnih vzrokov za slabokrvnost je pomanjkanje železa, saj se v teh obdobjih potreba po njem močno poveča, pojavlja pa se tudi zaradi pomanjkanja vitamina B12 ali folne kisline.
Kakšni so znaki slabokrvnosti?
Znaki slabokrvnosti so kronična utrujenost in nemir ter nezbranost, ki nastanejo zaradi dje časa trajajoče pomanjkljive oskrbe telesa s kisikom. Pogosti znaki so tudi omotica, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti, bleda koža ter motnje koncentracije. Človek, ki je slabokrven težje prenaša nizke zimske temperature in se veliko hitreje okuži z raznimi virusi.
Slabokrvnost lahko preprečimo s pravo prehrano
Z uživanjem primerne hrane lahko slabokrvnost, če ta ni posledica bolezni, vsekakor preprečimo. Predvsem je priporočljivo, da v svoj jedilnik vključite vsa živila, ki so bogata z železom in folno kislino. Pri prehrani sta pomembna tudi vitamin C in vitamin A, saj povzročata večjo topnost železa in izboljšujeta njegovo absorcijo iz prebavil.
– živila bogata z železom: goveje meso, jetra, črna čokolada, ribe, kosmiči, pšenična zrna in soja. Pomemben vir železa je tudi suho sadje ter rdeča pesa. Priporoča se tudi timijan, svež drobnjak, sezamovo seme, proso in fižol.
– živila bogata s folno kislino: zelena solata, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, grah, fižol, repa, krompir in nekatero sadje, kot je banana, jagode ali maline.
– živila bogata z vitaminoma A in C: surova zelenjava in sadje rumene, zelene in organžne barve.