Kako nevarne so bakterije na dlaneh?
Na naših dlaneh se zadržujejo predvsem bakterije vrste Staphylococcus aureus, ki se iz človeka na človeka prenašajo prek rokovanja. Čeprav bi morda mislili, da je že rokovanje zato nevarno, pa temu na srečo ni tako. Laboratorijske analize so namreč pokazale, da kar 93 odstotkov teh bakterij ne vpliva na človekovo zdravje.
To še ne pomeni, da te bakterije niso škodljive, saj v primeru okuženosti lahko privedejo do težje ozdravljivih infekcij, vendar pa je rokovanje navadno precej kratkotrajno in zato obstaja manjša verjetnost za okužbo. Testi so pokazali, da je med rokovanjem študentov stopnja tveganja za okuženost z bakterijami kar stokrat nižja od 17-odstotnega tveganja zdravstvenih delavcev, ki imajo reden stik z bolnimi ljudmi.
Šokantni rezultati: stranišče je med bolj čistimi površinami v stanovanju!
Čeprav bi marsikdo menil, da je največ škodljivih bakterij na stranišču, pa raziskava iz Univerze v Arizoni razkriva, da temu ni čisto tako. V resnici bi bilo bolj zdravo, če bi svoje kosilo zaužili na straniščni deski kot pa na pisalni mizi, saj se na slednji nahaja bistveno večje število nevarnih domačih bakterij.
Mikrobiolog dr. Charles Gerba pa je prišel do šokantnega spoznanja, da je med gospodinjskimi pripomočki največje število nevarnih bakterij E. Coli, ki jih sicer proizvajata človeški in živalski prebavni trakt in jih najdemo v iztrebkih, prisotnih v kuhinjskih krpah. Te jih vsebujejo kar dvestokrat več kot običajno domače stranišče! E. Coli se prenašajo tudi prek rokovanja, v primeru da si oseba po iztrebljanju ni umila rok. Prav tako polne bakterij pa so gobice za umivanje posode, zato je priporočljivo, da jih pogosto menjate.
V stiku z najbolj umazanimi površinami smo vsak dan
Med najbolj gosto prekrite z E. Coli bakterijami sodijo tudi računalniške oziroma delavne mize, kjer je na vsak kvadratni centimeter kar 400-krat več bakterij kot pa na straniščni deski.
Omenjene bakterije se lahko prenašajo iz osebe na osebo, če si prenašalec ni temeljito umil rok, najbolj pa se namnožijo v za njih popolnih pogojih: na neočiščeni in vlažni površini.
Kako minimalizirati število bakterij?
Bakterije zmanjšamo s čiščenjem in pravilno nego, tako rok kot delavnih površin. Marsikdo je prepričan, da je dovolj, če dlani površno poprši z vodo in milom, v resnici pa naj bi bil postopek umivanja rok precej bolj temeljit.
Ne umijemo le dlani, ki naj bi jih drgnili približno 20 sekund, temveč tudi prste, nohte, kožico med prsti ter hrbtišče dlani, na koncu pa roke dobro osušimo z brisačo. Da pa bi zmanjšali bakterije na delavnih površinah, je poleg rednega čiščenja priporočljivo razkuževanje gobic za posodo v sodi bikarboni ali limoninem soku, kar naj bi uničilo do 87 odstotkov bakterij.
V hladnejših dneh je potrebna tudi ustrezna higiena
Poleg umivanja, pa moramo poskrbeti tudi za ustrezno higieno, še posebej v hladnejših dneh, ko bodo pogostejši najrazličnejši prehladi. Veliko število bakterij se namreč prenaša prek kihanja, smrkanja in drgnjenja oči. Širjenje lahko omilimo že s pogostejšim umivanjem rok in dosledno uporabo robčkov, ter tako, da ne kašljamo v druge. Če imamo bolnega otroka, ki ga muči driska, pa si moramo po menjavanju plenic nujno umiti in razkužiti roke.
