V vročih dneh spijte vsaj 2 - 3 litre vode (Foto: Pofimedia)
Dehidracija se pojavi, ko je količina vode, ki zapusti telo bodisi s potenjem, dihanjem, uriniranjem, drisko ali bruhanjem, večja od tiste, ki jo vnašamo v telo. Ker kar 75 odstotkov človekovega telesa sestavlja voda, je lahko prevelika dehidracija in neustrezna ali prepozna pomoč za človeka usodna. Telo lahko sicer nekaj primanjkljaja vode nadomesti, a le za kratek čas. Če vode pravočasno znova ne vnesemo v telo, se začno kaj hitro kazati simptomi dehidracije.
Kakšni so simptomi dehidracije?
Prvi način, na katerega se začne telo boriti, ko je dehidrirano, je, da varčuje z odvajanjem urina in odvajanjem vode skozi potenje. Telo torej postane suho, urina pa je malo in je močne rumene barve. Dehidracijo pa lahko prepoznamo tudi po naslednjih simptomih:
– suha usta
– suhe oči
– odsotnost potenja
– mišični krči
– bruhanje
– razbijanje srca
– glavobol in vrtoglavica
Pri dehidraciji smo pogosto tudi zmedeni in imamo občutek šibkosti, saj prejmejo možgani in drugi organi manj krvi kot običajno. V končni fazi lahko nastopi celo koma in odpoved notranjih organov. Če dehidracije ne zdravimo, nastopi smrt.
Kako se izognemo dehidraciji?
Najbolje je, seveda, da se dehidraciji izognemo, in sicer tako, da pijemo zadostne količine vode (vsaj 2 do 3 litre na dan), se izogibamo močnemu soncu, pitju alkohola in težjim aktivnostim v času hude vročine. Še posebej izpostavljeni so starejši in manjši otroci. Leta 1995 je v Chicagu v enem izmed vročinskih valov, zaradi visokih temperatur na svojem domu umrlo kar 600 ljudi. Če imate prevroče stanovanje, se torej čim prej umaknite nekam na hladno.
Otroci so še posebej ogrožena skupina. Poskrbite, da bodo v vročih dneh v senci in da pijejo dovolj vode. (Photoxpress)
Ali lahko dehidracijo pozdravimo sami?
Če pa se zgodi, da vseeno dehidriramo, lahko dehidracijo v zgodnjih fazah zdravimo sami. In sicer tako, da v primeru driske, bruhanja in vročine nemudoma vzamemo zdravila proti tem zapletom, da zaustavimo izgubljanje vode. Tekočino poskušamo nadomestiti z vodo, obogateno z elektroliti, s katerimi nadomestimo izgubo ključnih mineralov. Elektrolite lahko kupimo v lekarnah. Telo rehidriramo s postopnim pitjem in ne velikimi količinami hkrati. Če ste kljub prvi pomoči omotični, imate vročino, drisko ali bruhate, morate nujno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Kako zdravnik ugotavlja dehidracijo?
Če zdravnik sumi, da je pacient dehidriran, najprej preveri, ali je pacient priseben, odziven in ima občutek za orientacijo. Pacientu izmeri krvni pritisk, ki je pri dehidraciji nižji, in srčni utrip, ki se občutno poveča. Dehidriran človek ima tudi pogosto povišano temperaturo, zato pacientu izmerijo temperaturo in preverijo, kako elastična in navlažena je koža. Otroke pa tudi stehtajo, saj lahko nižja teža kaže na večje izgube vode v telesu. Dehidracijo lahko zaznajo tudi z laboratorijskimi preiskavami, v katerih preverijo stanje elektrolitov v krvi in koncentracijo urina. Bolj kot je urin skoncentriran, bolj smo dehidrirani. Če zdravnik ugotovi, da smo dehidrirani, nemudoma prične z zdravljenjem.
Kako zdravimo dehidracijo?
Tako kot pri drugih zdravstvenih težavah, je tudi pri dehidraciji ključnega pomena, da jo prepoznamo in začnemo zdraviti čim prej. Če ne zadostuje postopno oralno uživanje vode, obogatene z elektroliti, se začne dehidracija zdraviti intravenozno. Uspeh rehidracije zdravniki spremljajo z analizo urina. Pogosto pa morajo dehidracijo zdraviti tudi z zdravili proti vročini, driski in bruhanju.
Dehidracija je lahko smrtna!
V napredovani fazi dehidracije lahko nastopi odpoved ledvic, koma, srčne bolezni in odpovedovanje organov. Na koncu pa celo smrt, zato moramo znake dehidracije jemati dobesedno smrtno resno.
