Foto: Profimedia
Aktualna epidemija covida-19 je namreč močno spremenila naš vsakdanji življenjski ritem, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Njihova raziskava je pokazala, da družinam v tem času največji izziv predstavlja priprava vsaj enega obroka več kot običajno, saj so šole in vrtci zaprti, zaradi ostajanja doma pa ljudje tudi manj izkoriščajo možnosti prehranjevanja na delovnem mestu.
Ker se v glavnem prehranjujemo doma, je s tem povezan tudi izziv nakupovanja večjih količin hrane, zato družine več časa porabijo za načrtovanje obrokov z iskanjem idej za nove jedi, imajo pa tudi več težav z usklajevanjem želja otrok in odraslih s priporočili o raznoliki in zdravi prehrani.
Hkrati nas to obdobje opominja, da je dostop do zdravju koristne in varne hrane lahko tudi otežen, predvsem za socialno šibkejše skupine. Zaradi finančne ranljivosti obstaja nevarnost, da bi ljudje začeli še bolj posegati po prehransko manj ugodnih in pogosto cenenih živilih.
Kot so poudarili na NIJZ, lahko imunski sistem krepimo prav z uravnoteženo prehrano in dnevno zmerno telesno aktivnostjo, pri kateri se vsaj za pol ure tudi zadihamo in oznojimo. Na to, kakšen imunski sistem imamo, ne moremo povsem vplivati, lahko pa ga ustrezno podpremo. Ob telesni aktivnosti je za krepitev imunskega sistema pomembna tudi prehrana, ki zagotavlja zadostno količino za imunski sistem pomembnih snovi ter zadosten vnos tekočin.
Dodaten izziv pomeni prehrana med prazniki, ko obroke tradicionalno obogatimo s prazničnimi jedmi, kot so še večje količine mesa in mesnih izdelkov, sladkega peciva, potic in tort. Nič ni narobe, če se kak dan pregrešimo, a se moramo zavedati, da ni vsak decembrski dan praznik in da nekatera živila, če jih uživamo prepogosto, začnejo neugodno vplivati na zdravje, počutje in imunski sistem.
Zdravstvena stroka zato pri hrani svetuje zmernost. Ljudje naj upoštevajo priporočila o uravnoteženi prehrani, popijejo dovolj tekočine, predvsem vode in nesladkanega čaja, čim manj ali najbolje nič pa alkohola.
Slovenski prazniki so namreč že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, s tem pa je povezano tudi pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti. Zaradi tega prihaja do kratkotrajnih prebavnih motenj, ki pa običajno minejo brez večjih zapletov. V takih primerih zdravniki svetujejo kozarec vode z žlico limoninega soka, ki običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebavo lahko lajšamo tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomaga prehranska vlaknina in telesna dejavnost.
Seveda pa lahko bogata prehrana med prazniki vpliva tudi na povečanje telesne teže na račun maščevja, saj se po podatkih v povprečju takrat zredimo za 1,5 do dva kilograma. Zato je pomembno, da se vzdržimo prenajedanja in skušamo vsak obilnejši praznični obrok uravnotežiti z ostalimi dnevni obroki, ki so lahko bolj skromni in z več zelenjave in sadja, še dodajajo na NIJZ.
Tradicionalne praznične jedi, ki jih pripravimo po recepturah naših babic, res težko spremenimo v povsem zdravo izbiro, a smo lahko pri peki slaščic vseeno bolj zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Vsaj del živalskih maščob je mogoče nadomestiti z repičnim oljem, vsaj del sladkorja pa z dodatkom cimeta.
