Ste se tudi vi spraševali, kakšna je dejanska razlika med jajci iz različnih vrst reje, ki jih najdemo na prodajnih policah v supermarketih in na stojnicah na tržnici? Ali so razlike v ceni upravičene – dobimo za več denarja res kakovostnejši izdelek?
Jajca so zelo hranljiva
Jajca so bogato živilo, saj vsebujejo ogromno beljakovin, takorekoč vse esencialne aminokisline, vitamine in minerale. Vsi se spomnimo starega prepričanja, da so jajca v večjih količinah škodljiva in da ne bi smeli pojesti več kot 2-3 jajca na teden. No, ta kvota se je, z novimi znanstvenimi odkritji in spremembami v zakonski ureditvi kokošje krme, močno spremenila, saj strokovnjaki danes pravijo, da si lahko brez pomislekov privoščimo tudi dve jajci dnevno.
Jajca iz baterijske reje so najbolj sporna
Jajca iz baterijske reje so izjemno sporna in leta 2012 se jim obeta slovo od prodajnih polic. Pri takšni reji so kokoši strpane v majhne kletke (t.i. baterije), v katerih se ne morejo gibati in vse, kar lahko počnejo, je, da vstanejo, sedejo, ležejo jajca, ki se odkotalijo naravnost na tekoči trak, jejo in iztrebljajo, ne morejo pa se sprehajati, brskati po tleh in živijo brez vsakršnih socialnih stikov. V Švici je takšna reja, zaradi mučenja živali, že vrsto let prepovedana, v Sloveniji pa so jajca iz baterijske reje, zaradi najnižje cene in nizke osveščenosti potrošnikov, najbolj prodajana. Kokoši, ki so le bleda senca ptičev, ki se jih spomnite z zadnjega obiska pri sorodnikih na kmetiji, hranijo z nekakovostnimi mešanicami krmil, ki vsebujejo med drugim tudi antibiotike in gensko spremenjeno sojo, zato je razumljivo, da ležejo jajca najnižje kakovosti.
Talna ali hlevska reja je za odtenek boljša
Alternativa jajcem iz baterijske reje, ki niso veliko dražja, so jajca iz talne oz. hlevske reje. Kokoši so v tem primeru natrpane v hlev, svetloba in zračenje sta prav tako umetna, vendar pa lahko kokoši vzpostavljajo socialne stike in brskajo po tleh, kar je vendarle malce bolje od življenja v kletki. Kokoši se sicer, zaradi prenatrpanosti, pogosto napadajo med sabo, krma pa ni nič kakovostnejša od tiste iz baterijske reje. Tudi talna reja torej ni najboljša izbira.
Posegajte po jajcih iz kmečke ali pašne reje
Od nekaterih kmetov lahko kupimo (predvsem na tržnicah ali osebno) jajca iz t.i. kmečke reje, kar je le drugo poimenovanje za domačo rejo, kot jo poznamo s klasičnih kmetij. Kokoši imajo tako reden izhod na prosto, kjer lahko kopljejo po gnoju in brskajo za črvi, se pogrejejo na pravem sončku in se obnašajo kot prave kokoši. Prehrana v tem primeru vsebuje npr. ostanke z vrta, doma pridelana žita, suh kruh in razne krmilne mešanice, ki lahko vsebujejo tudi gensko spremenjeno sojo, neki posebnih predpisov v tem primeru ni.
Bolj široko dostopna od jajc iz kmečke reje pa so jajca iz pašne reje. Te lahko kupimo v vsakem supermarketu po nekoliko višji ceni, kot jajca iz talne reje, ceno pa upraviči višja kakovost življenja kokoši in posledično bolj zdrava jajca od bolj zdrave kure!
Jajca iz ekološke reje
Najboljše, kar najdemo na policah naših supermarketov, pa so jajca iz ekološke reje. Marsikdo ob besedi ‘bio’ ali ‘eko’ pomisli, da to zajema predvsem kokošja krmila, ki ne smejo vsebovati gensko spremenjenih žit in antibiotikov ter drugih kemikalij, temveč zgolj kakovostna žita, zaradi česar so rumenjaki bio jajc pogosto manj intenzivno rumeni, saj kokoši hranijo pretežno s pšenico, brez raznih dodatkov za barvo. Kakorkoli že, eko tu ne pomeni le prehrane, temveč zajema tudi minimalen prostor na pašniku in v hlevu, ki mora biti kokoši na voljo. Ekološka reja avtomatsko predpostavlja, da se kokoši pasejo zunaj, za razliko od pašne reje, pa ekološka določa bolj velikodušne prostorske razmere in kakovostnejšo prehrano kokoši. Cena teh jajc je občutno višja od jajc iz baterijske reje, vendar pa je vsekakor vredno pretehtati, ali prihranek res odtehta nižjo kakovost jajc, ki jih uživamo in neznosno življenje živali, ki dajejo ta jajca.
Odločitev je enostavna
Jajca iz ekološke reje so resda nekoliko dražja, vendar pa se moramo zavedati, da je to posledica večjih stroškov pridelave, ki izhajajo iz boljših pogojev za življenje živali in bolj kakovostne prehrane. V Sloveniji, kot v vsej Evropi, so prav zaradi tega jajca iz ekološke pridelave vse bolj priljubljena, število potrošnikov, ki prisega nanje, pa vse večje.