Deodoranti so eden najbolj za zdravje spornih kozmetičnih pripomočkov. Pa tudi eden najbolj nujnih... (PhotoXpress)
Zgodovina deodoranta
Prvi komercialni deodorant se je pojavil leta 1888 v Philadelphiji pod imenom Mum. Prodajali so ga kot kremo, naneslo se ga je s prsti, njegova najpomembnejša sestavina pa je bil cink. Namen deodoranta je preprečiti, da se neprijeten vonj razvije. Dandanes so bolj kot deodoranti priljubljeni antiperspiranti, ki zmanjšujejo ali kar preprečujejo potenje, ob tem pa tudi neprijeten vonj. Antiperspiranti pa so mnenju mnogih izjemno škodljivi za zdravje, saj preprečujejo, da bi se z znojem izločili strupi, škodljive sestavine deodoranta pa skozi kožo pronicajo v kri.
Pot je brez vonja
Človeški pot sam po sebi je tako rekoč brez vonja, neprijeten vonj se pojavi šele, ko bakterije pričnejo razkrajati pot in odmrle celice, pri tem pa se sprošča kislina neprijetnega vonja. Bazična mila porušijo kislinsko ravnovesje kože, bakterije pa v okolju z višjo pH vrednostjo še bolje uspevajo. Pazduhe so toplo in vlažno okolje ter so že zato ugoden kraj za kolonijo bakterij. Splošnemu prepričanju navkljub imajo bakterije na dlakah slabše pogoje za rast, pravijo znanstveniki v Handbook of cosmetic science and technology. Vendar pa sodobne lepotne zahteve ženskam dlak ne dopuščajo, pa tudi pri moških so vedno manj zaželene.
Kako delujejo deodoranti in antiperspiranti?
Pravi deodoranti običajno vsebujejo alkohol, ki sicer sprva pospeši potenje, vendar pa prepreči rast bakterij in razvoj neprijetnega vonja. Antiperspiranti pa vsebujejo aluminijeve spojine, ki pri reakciji z elektroliti v potu ustvarijo čepke in zamašijo znojne žleze. Aluminijeve soli imajo tudi adstringenten učinek na pore, pore torej zožijo, da prepuščajo čimmanj potu. Te spojine se v koži nalagajo in prodirajo tudi v kri.
Nekateri znanstveniki trdijo, da parabeni in aluminijev klorid v deodorantih prodrejo v kri in vplivajo na nivo estrogena, ki je pomemben faktor za razvoj raka dojke. Za dokončne ugotovitve je še prezgodaj in druge študije kažejo, da je tveganje, ki ga za zdravje predstavljajo deodoranti, zanemarljivo v primerjavi s tveganjem, ki nastane ob jemanju estrogena oz. ob prekomerni telesni teži, ki sta glavna povzročitelja raka dojke.
Kakšne so alternative klasičnemu deodorantu?
Kljub temu se je tveganju, ki ga za zdravje predstavlja deodorant z alumnijem in parabeni, bolje izogniti. Danes je na tržišču že cela vrsta zdravju (in okolju, v dveh pomenih) prijaznih deodorantov. Med najstarejšimi je deodorant v kristalu (amonium alum), ki so ga že davno uporabljali na Tajskem, na Bližnjem Vzhodu in v Mehiki. Organski deodoranti pa običajno vsebujejo sodo bikarbono in različna eterična olja. Lahko jih najdete v vseh oblikah, ki smo jih navajeni pri običajnih deodorantih.
Na nemškem ekološkem testu so se najbolje odrezali deodoranti znamk Logona, Lavera, Dr. Hauschka in Speick, ki jih lahko najdemo tudi pri nas v trgovinah z organsko kozmetiko ter v bolje založenih drogerijah in lekarnah. Uporabljajte nežna mila, ki spoštujejo pH vrednost kože. Neprijeten vonj pod pazduho preprečite tudi z rednim odstranjevanjem odmrlih celic, ki so hrana za bakterije. Najbolj primerna rešitev je nežno drgnjenje z lufo ali blag piling.
Preizkusite lahko recimo naš predlog za 
jagodni piling za telo!
Tudi ti postani prijateljica Ženske.si na Facebooku in najkoristnejši članki ti nikoli ne bodo ušli!
