Predstavljajte si, da ste nekje v toplih krajih in se sprehajate v naravi. Stopite na kačo strupenjačo, ki vas v samoobrambi piči. Kaj bi storili? John Wayne bi vzel svoj žepni nož, zarezal v rano in iz nje izsrkal strup. Morda zveni smešno, vendar tudi pri manj eksotičnih nesrečah in poškodbah, kot so opekline, ureznine, zvini, zlomi itd. ukrepamo narobe. Preveri, katere so najpogostejše napake pri prvi pomoči in kako jo nudimo pravilno.
Spoznaj najpogostejše napake pri prvi pomoči in osvoji pravilne ukrepe! (Photoxpress)
1. napaka pri prvi pomoči ob opeklinah: Na opeklino namažemo maslo
Resnica: če na hudo opeklino nanesemo maslo ali katero koli drugo snov, to zdravniku oteži čiščenje in zdravljenje rane ter lahko poveča nevarnost infekcije.
Pravilna prva pomoč pri opeklinah: Načeloma lahko opekline hladimo s hladno vodo. Če pa so mehurjaste, je zdravniška pomoč nujna. Poskrbi, da bo rana čista in ohlapno pokrita. Ne pokaj ali stiskaj mehurčkov!
2. napaka pri prvi pomoči ob krvavitvah: Tesno povežemo krvaveč ud
Resnica: Ko pride do močnih krvavitev mnogi mislijo, da je treba ud tesno zavezati s pasom ali vezalko, da upočasnijo dotok krvi. To pa lahko trajno poškoduje tkiva!
Pravilna prva pomoč pri močnih krvavitvah: Obložite rano s sterilno gazo ali čisto tkanino in izvajajte direkten pritisk na krvaveče mesto ter dobro povežite. Poiščite zdravniško pomoč, če krvavitev ne poneha, oziroma če je rana zevajoča, umazana ali pa jo je povzročil živalski ugriz.
3. napaka pri oskrbi izpahov, zvinov, nategnin in zlomov: Poškodbo ogrevamo
Resnica: Vročina povzroča ravno nasprotno od želenega učinka – povečuje oteklino in upočasnjuje optimalno celjenje.
Pravilna prva pomoč pri zvinih, izpahih, nategninah in zlomih: Hladi prizadeto mesto z ledom, zavitim v čisto tkanino ali folijo, 10 minut, nato za 10 minut prekini, preden spet ponoviš. To po potrebi počni prvi dan ali dva.
4. napaka pri prvi pomoči v prometnih nesrečah: Ranjenca potegnemo iz avta
Resnica: Oseba s poškodbo hrbtenice na prvi pogled morda ne bo delovala hudo ranjeno, če pa jo premikamo, pa to lahko vodi v trajno ohromelost ali celo smrt. To velja tudi za snemanje čelade s poškodovanega motorista.
Pravilen pristop pri prvi moči v prometnih nesrečah: Če vozilu ne grozi, da bo zgorelo ali eksplodiralo, poškodovano osebo pustite na mestu do prihoda reševalcev.
5. napaka pri odstranjevanju tujkov iz očesa: Drgnemo, dokler ne pade ven
Resnica: Z drgnjenjem lahko oko močno poškodujemo.
Pravilen pristop pri odstranjevanju tujkov iz očesa: Oko speremo z vodo iz pipe, s fiziološko raztopino ali raztopino za čiščenje/shranjevanje kontaktnih leč, če uporabljamo takšno, ki je primerna za direkten vnos v oko.
6. napaka pri prvi pomoči ob ugrizu kače: Prerežemo rano in z usti posesamo strup
V primeru kažjega ugriza nikar ne poskušajte strupa sesati z usti – na ta način bi izskrali le 5% strupa, hkrati pa bi si lahko poškodovali usta in grlo. Poskusite si zapomniti, barvo in vzorec kače, saj bo to pomagalo zdravniku pri izbiri protistrupa. Ud, v katerega vas je pičila kača, po možnosti imobilizirajte oziroma ga čim manj premikajte, ugriz pa naj bo pod višino srca. Kakor koli že, kače pri nas niso smrtonosne, njihov strup pa lahko poškoduje tkivo v okolici ugriza, zato je tudi v primeru kačjega ugriza v Sloveniji nujno poiskati zdravniško pomoč.
Zgoraj omenjena metoda iz starih vesternov, kjer je kavboj zarezal v rano in poskal strup, pa je nevarna, saj lahko z rezanjem poškodujemo živce, žile in druga tkiva ter povečamo nevarnost infekcije, strup v ustih pa lahko poškoduje usta in grlo.
