Foto: Profimedia
Prvega otroka s takimi težavami so diagnosticirali septembra lani, medtem ko v prvem valu epidemije niso imeli nobenega takšnega bolnika, je povedal Avčin s pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Na pediatrični kliniki so do konca lanskega leta sicer identificirali 20 otrok s takšnimi težavami, po novem letu pa še šest.
Klinični znaki za večorganski vnetni sindrom so trdovratna visoka vročina, slabost, utrujenost, glavobol, bolečine v trebuhu, lahko tudi driska, bruhanje, prizadetost kože in sluznic. Od tretjega do petega dne po začetku bolezni pride do prizadetosti srca, ker se krčljivost srčne mišice zmanjša.
Ko pride do prizadetosti srca, otroci postanejo izrazito utrujeni, ta prizadetost pa lahko razmeroma hitro napreduje in lahko pride celo do takšnega srčnega ritma, ki je življenje ogrožajoče, ali do težkega popuščanja srca.
Lahko pa je prizadet tudi kateri drug organ, denimo ledvice. Od bolnikov na kliniki so tri zdravili v intenzivni enoti. Če ni hitrega prepoznavanja zapletov, so lahko deleži otrok na intenzivni enoti višji, posledice pa hujše.
Zdravljenje vključuje močna protivnetna zdravila, da čim prej zaustavijo vnetje. Otroke po zdravljenju natančno spremljajo. Zlasti je potrebno sledenje delovanja srca in stanja centralnoživčnega sistema, je poudaril.
Možnost, da otrok razvije večorganski vnetni sindrom, je sicer manj kot 0,1-odstotna.
Pri vnetju drobnih žil pa imajo otroci po Avčinovih besedah težave z izpuščaji zlasti na prstih na nogah.
Do umiritve vnetja pri omenjenih stanjih pride v sedmih do desetih dneh, mali bolniki pa povprečno ostanejo v bolnišnici 14 dni. Pri vseh so vnetje umirili, končno oceno pa bodo lahko podali šele v šestih mesecih po začetku bolezni. Sicer pa se takšni avtoimunski zapleti lahko pojavijo pri vseh otrocih in ni skupine, ki bi bila bolj nagnjena k njim, je izpostavil.
