Foto: Profimedia
Bojana Lobe s katedre za družboslovno informatiko in metodologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede je omenila raziskavo o digitalnem življenju otrok v času koronakrize, ki so jo v 11 državah izvedli med junijem in avgustom lani. Skupno je anketo izpolnilo 6195 otrok, starih med 10 in 18 let, ter 6195 njihovih staršev.
Med drugim je raziskava pokazala, da se je v vseh državah digitalno udejstvovanje otrok ob začetku pandemije covida-19 in zapiranj močno povečalo. Starejši otroci so tako v Sloveniji v času prvega zapiranja države pred zasloni preživeli v povprečju osem ur dnevno, mlajši otroci pa štiri do šest ur. Pojasnila je, da je to skokovit porast glede na raziskavo EU Kids Online za obdobje 2017-2018, ki je pokazala, da so takrat otroci in mladostniki pred zasloni v povprečju preživeli zgolj dve uri na dan.
Svetovalec v centru pomoči pri prekomerni uporabi interneta Logout Rok Gumzej je opozoril na problem zasvojenosti z raznovrstnimi aktivnostmi na spletu. “V zadnjih desetih letih je vedno več porasta zasvojenosti s pornografijo, igrami na srečo in trgovanjem s kriptovalutami. To je prišlo predvsem s širitvijo pametnega telefona med splošno populacijo,” je pojasnil. Opozoril je tudi na mobilne igre, ki vzbujajo skrb predvsem za mlajšo populacijo. “Opažamo, da je tovrstno obnašanje predvsem pobeg od različnih življenjskih stisk. Spletno okolje je zelo dober način, da se od teh težav umaknemo, in to lahko vodi v zasvojenost,” je opozoril.
Še en negativen vidik interneta je tudi spletno nasilje, kjer prevladujejo nadlegovanje, izsiljevanje in zlorabe zasebnosti, je pojasnila vodja svetovalne skupine TOM telefon Maša Blaznik. Ob tem je opozorila, da lahko otroci in mladostniki danes na internetu najdejo navodila za praktično vse, tudi izjemno nevarne aktivnosti, ki imajo velikokrat usodne posledice. “Najdejo lahko na primer, kako se samopoškodovati in tudi kako prikrivati motnje hranjenja, kar je zares velik problem,” je pojasnila.
Kot učinkovite ukrepe za čim večjo varnost interneta je Blaznikova izpostavila predvsem ustrezno in zadostno informiranje otrok in mladostnikov ter njihovih staršev. “Otroke in mladostnike je treba spodbujati k temu, da spregovorijo o težavi, če jo imajo. Okno za pogovor naj bo vedno odprto, saj nikoli ne vemo, kdaj bodo sposobni spregovoriti. Odgovor je pogovor,” je poudarila.
Tudi predsednik uprave A1 Slovenija in A1 Srbija Dejan Turk je spregovoril o možnih zaščitnih ukrepih. Predstavil je storitev A1 Protekt, ki uporabniku oz. njegovemu otroku filtrira škodljive in sporne vsebine na spletu, da te v njegovo napravo sploh ne pridejo. Poleg tega storitev nudi tudi možnost časovne omejitve otrokove uporabe mobilnega telefona, saj lahko slednjega ob določeni uri ugasne in prižge oz. otroku telefonske funkcije omeji na zgolj osnovne.
Vsi sodelujoči so izrazili strinjanje, da je varna in zmerna uporaba interneta med otroki in mladostniki zelo pomembna ter ob tem poudarili, da so na koncu najpomembnejši akter odrasli, ki morajo svojim otrokom namenjati dovolj časa in jim hkrati biti tudi primeren vzor.
