Foto: Profimedia
Preplavljeni smo z nasveti in teorijami, kako pravilno vzgajati. Kaj narediti, da bo otrok uspešen, zdrav, da bo maksimalno izkoristil in razvil vse svoje potenciale. Za vsak problem na katerega naletimo pri vzgoji, se najde par teorij kako to rešiti.
Sama sem se odločila, da teorijam sicer prisluhnem, predvsem pa pri vzgoji poslušam sebe in otroka. Pri delu z otroki in pri vzgoji moje hčerke, sem se naučila, da je najpomembnejše ravno to, da je vsak otrok drugačen. Edinstven. Seveda so razvojni mejniki, ampak še te otroci dosegajo različno in s tem ni nič narobe.
Starši moramo v prvi meri zaupati sebi
Sem pa pri delu s starši in vzgojnim osebjem opazila, da si ne upamo več verjeti sebi. Najprej moramo zaupati sebi, da lahko zaupamo otroku in on nam. Ko navežemo pozitiven odnos, je tudi vzgoja lažja. Za odnos in klimo v katerem smo z otrokom, pa smo vedno odgovorni zgolj odrasli. Kakšen odnos bomo torej imeli z otrokom? Če dovolimo, da nas preplavijo številne teorije in se ne zmoremo odločati sami, bomo to neodločnost in zmedo vnesli v odnos. Nedoslednost v vzgoji je lahko ključnega pomena, ko govorimo o nemoči staršev. Otrok mora vedeti kakšne so naše vrednote in načela, da se lahko ob nas počuti varnega. In verjemite, otrok bo lažje sprejel kakšno vašo napako, kot »popoln« pristop, za katerega bo hitro začutil, da sami ne verjamete vanj.
Starši se moramo malo sprostiti
Večkrat sem že opazovala s starše, ki skušajo otroka umiriti ali prepričati z metodo, v katero ne verjamejo in je ne morejo preslikati na svoj vrednostni sistem. V takih primerih je vsak poizkus neuspešen in pomeni zgolj povečanje frustracije za oba. Včasih je bolje, da stvari ne rešujete, če tako čutite, kot da to počnete na silo. Proti sebi in proti otroku. Predvsem pa je potrebno, da se starši malo sprostimo. Da zajamemo sapo in uživamo v vzgoji. Žalosti me, ko berem koliko težav je z otroki in vzgojo, tako redko pa preberemo, da je vzgoja čudovita. Vzgoja namreč ni nič drugega kot vzpostavitev toplega, spoštljivega odnosa, v katerem dobimo to, kar dajemo. Ne moremo jih naučiti in jim privzgojiti nečesa, česar sami ne živimo. Zato se sprostimo in začnimo za začetek v odnosu z otrokom uživati. Saj poznate tisti izrabljen rek, ki pa še kako drži: Otroci tako hitro zrastejo.
In ko vas naslednjič kdo vpraša, če ste dober starš, povejte, da ste. Svojega otroka imate radi in mu želite najboljše. Vzgajate ga tako kot najbolje znate. In že zato ste odličen starš. Ko si boste to priznali, vam bo vzgoja in odnos z otrokom še v večje veselje.
Avtorico članka lahko spremljate na njenem blogu http://dailynaspicena.blogspot.si/ oziroma jo kontaktirate na mail fabularna.komunikacije@gmail.com
