Foto: Profimedia
“Zavedamo se, da je iskanje optimalnih rešitev v dani situaciji izjemno zahtevno, da je neznank mnogo in da so časovni pritiski veliki. A posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet,” so uvodoma zapisali v izjavi za javnost.
Izpostavili so, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze ter ostale koristi bivanja v šolski skupnosti izjemno prispevajo k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta.
Psihologi so v pozivu poudarili, da je v zadnjem času objavljenih vse več študij in dokumentov, ki zaskrbljenost podkrepljujejo z empiričnimi podatki. V različnih okoljih starši otrok in mladostnikov poročajo o težavah v psihosocialnem delovanju, kot so občutek osamljenosti, zaskrbljenosti, simptomih anksioznosti in depresivnosti, specifičnih strahovih, vezanih na zdravje, smrt, ekonomski status družine in šolanje, razdražljivosti, motnjah spanja in teka ter kronični utrujenosti.
Posledice dolgotrajnega omejevanja življenja otrok in mladostnikov so lahko med drugim poslabšanje kakovosti odnosov v družini, večje tveganje za nasilje v družini, negativni učinki večje uporabe elektronskih medijev, povečano tveganje za spletno nasilje in zlorabe, manjša učinkovitost učenja, pomanjkanje podpore odraslih izven družine, izključenost iz vrstniških skupin, otežen dostop do svetovalnih služb in strokovne pomoči, otežen dostop do služb s področja duševnega zdravja in stresen povratek po daljši prekinitvi za otroke z razvojnimi motnjami.
Še posebej zaskrbljujoča so po mnenju psihologov poročila o povečevanju samomorilnosti pri mladostnikih. Otroci in mladostniki lahko nase prevzemajo tudi strah, krivdo in odgovornost za obolevanje in smrt starejših ali drugače ranljivih družinskih članov, zato je zelo pomembna pazljiva javna in družinska komunikacija o omejevalnih ukrepih, so dodali.
Čeprav sistematičnih podatkov o spremembah v psihosocialnem funkcioniranju slovenskih otrok in mladostnikov v času epidemije slovenski psihologi še nimajo, poročila domačih nevladnih organizacij, svetovalnih delavcev v vrtcih in šolah ter izkušnje kliničnopsihološke prakse potrjujejo znanstvene ugotovitve iz tujine in kažejo, da je breme epidemije novega koronavirusa za otroke in mladostnike zelo veliko. Zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin in neustreznih pogojev bivanja so še posebej ogroženi otroci, ki živijo v revščini.
“Menimo, da bi bilo za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov izrednega pomena, da se v algoritme odločanja o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa vključijo vse navedene informacije ter se iščejo rešitve, ki bi omogočile vsaj delno prisotnost v šolah in vrtcih za vse otroke in mladostnike,” so še izpostavili.
Poziv so podpisali sekcija za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije ter njihov strokovni svet, oddelka za psihologijo filozofske fakultete v Mariboru in Ljubljani ter sekcija psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije.
