Vzgoja otroka takoj po rojstvu je izjemno pomembna (Photoxpress)
Pričujoč članek je nadaljevanje članka: 
Kakšen način vzgoje naj izberem za svoje otroke?
Tatjani in Primožu se je rodila hčerka Nuša
Porod je v redu potekal, Nuša se je rodila zdrava. Že v porodnišnici je bil Primož ponosni očka, ki je bil prisoten ob rojstvu svoje hčerkice, občudoval njene prstke, nosek…, pestoval je svojo hčerkico, začutil je ljubezen in povezanost s tem drobnim bitjem, zavedal se je, kako pomemben je v življenju svoje hčerkice. Spoznal je, da je odgovornost do otroka nekaj posebnega, česar si do sedaj ni mogel niti predstavljati.
Tatjana je tisti trenutek ko je rodila hčerko začutila globoko ljubezen do nje, tako kot večina mamic. Ljubezen in navezanost ki se je porajala v času nosečnosti, je bila le še močnejša, zavedala se je, da je rojstvo Nuše posebna prelomnica v njenem življenju.
Ko so prispeli domov iz porodnišnice je tudi Primož prevzel dolžnosti starša. Pomagal je pri pospravljanju, kuhanju, pranju, previjal je Nušo. Pogosto so si vsi trije vzeli čas in skupaj uživali v objemu. Če je Nuša jokala, je tudi Primož ponoči vstal, da bi jo potolažil, ampak običajno je bila lakota razlog za jok.
Ko se je preko dneva Nuša zbujena sta jo pestovala, ji pela, se z njo pogovarjala ali pa so samo uživali ob dotikih, ko sta jo pestovala. Nuša je bila zadovoljen novorojenček in kasneje dojenček. Seveda je jokala, ko je bila lačna, utrujena…. Tako, kot večina staršev in novorojenčkov so se drug na drugega še privajali.
Tatjana in Primož sta se odločila, da bo Nuša spala prve mesece v zibelki
Zibelka jima je bila všeč zaradi tega, ker zibanje deloma nadomesti tisti občutek, ki ga ima otrok v nosečnosti ob premikanju mame. Tatjana se je v nosečnosti rada gugala v gugalniku, spoznala je, da je bilo to všeč tudi Nuši. Še sedaj se je z Nušo gugala na gugalniku, kadar se ni mogla takoj pomiriti. Ob tem sta poslušali umirjeno glasbo, ali ji je zapela. Hitro sta spoznala, da je bila zibelka pametna izbira, saj je Nuša največkrat hitro in brez težav zaspala. Normalno tako kot vsi otroci je tudi pojokala, vendar iz tega nista delala panike. Včasih je zadostovalo da sta jo v zibelki samo malo zazibala, včasih jo je bilo potrebno pobožati, potolažila se je ob dotiku, včasih pa jo je bilo potrebno vzeti v naročje in jo potolažiti. Pomirila se je, ko je začutila mirno dihanje mamice ali očka. Poskrbela sta, da se je pred spanjem umirila, tako je vedno tudi lepo zaspala. Spoznala sta, da ne joče vedno na enak način. Drugačen jok je bil, ko je bila lačna, zaspana ali so se pojavili krči v njenem trebuščku. Včasih se je prebudila, ko še ni bil čas za hranjenje, takrat niti ni vedno jokala. Precej informacij o joku, kako vpliva na otroka, če je potolažen, sta dobila v knjigi o vzgoji otrok. Naslednja informacija se jima je zdela zelo pomembna.
Zinka Ručigaj je svetovalka za vzgojo otrok in avtorica knige Otroško srce je zaklad. Pišiti ji na svetovanje.vzgoja@gmail.com
Starši imamo na otrokovo čustveno inteligenco zelo velik vpliv
Znanstveno je dokazan vpliv vzgoje na razvoj otrokovih možganov. Način vzgoje lahko odločilno vpliva na to, ali se bodo sistemi in kemični procesi v možganih pri otroku aktivirali tako, da bo imel polno in zadovoljno življenje. Ob rojstvu so še posebej zgornji deli otrokovih možganov neizoblikovani. Med celicami možganov se oblikujejo povezave, od katerih je odvisna čustvena in socialna inteligenca otroka. Na to imamo starši zelo velik vpliv. Kar devetdeset odstotkov povezav se ustvari ali razklene v prvih petih letih življenja. Vse to se zgodi zaradi neposrednega vpliva otrokovih življenjskih izkušenj, še prav posebej zaradi čustvenih izkušenj.
Nuša je bila zadovoljen otrok. Ko je bila budna, sta si vzela čas zanjo. Tega časa je bilo prva dva meseca pravzaprav malo, saj je večino časa spala, pojedla je in najpogosteje že naprej spala. Seveda pa sta med temi obdobji spanja našla čas, ko sta jo pestovala, ko sta ji pela, se pogovarjala z njo. Opazila sta, da ji je ob previjanju zelo všeč, če jo božata, zlasti po trebuščku ali v predelu hrbtenice.
Nuša, Tatjana in Primož so bili zadovoljni
Tako sta posvetila pozornost dotikom, tolaženju v primeru joka, pogovarjanju, poslušanju glasbe. Nuša je bila zadovoljen otrok, ki je ob ljubezni in pozornosti staršev dobila, kar je potrebovala. Tatjana je ob svojem materinstvu imela podporo moža, saj ji je priskočil na pomoč pri hišnih opravilih in pri negi njune hčerke. Kar pa je bilo najpomembneje, je bilo to, da je Tatjani nudil tudi psihično oporo, ona pa se je bila pripravljena pogovoriti o vzgoji in negi otroka z možem in je sprejela tudi njegovo mnenje. Življenje v troje jim je prineslo veliko sprememb, a ker so se imeli radi, so bile te spremembe prijetne.
