Foto: Profimedia
Oče vzgaja drugače
Vzgona principa mame in očeta se običajno razlikujeta. Vsi, ki imate otroke, najbrž veste, o čem bom pisala danes. Za mame velja stereotip, da smo zaščitniške, včasih preveč posesivne in želimo imeti nadzor nad vsemi aktivnostmi otroka. Očetje naj bi praviloma puščali več svobode, kreativnosti in zdrave agresije.
Torej, ko pa gledam mlade mamice, kako gledajo na otroka in na moža, bi želela izpostaviti naslednje vidike različnih vzgojnih principov:
– Mame iz svoje prevelike skrbi mnogo krat »dušijo« otrokovo naravno potrebo po raziskovanju okolja
– Rajši same vse postorijo namesto malčka, ki je tako oropan lastne izkušnje uspeha ali neuspeha
– Kar naprej se zoperstavljajo vzgojni metodi moža oziroma otrokovega očeta, ko le-ta skuša otroka pripraviti na svet tekmovalnosti skozi morebiti za mamin okus preveč agresivno igro ali tekmovanje
– Očetje skušajo svoj moški način prenesti na otroka skozi večji delež svobode in možnosti uresničevanja radovednosti, ki je lastna majhnemu otroku. Pri tem bolj od daleč izvaja nadzor in kontrolo, da se otroku ne bi kaj pripetilo, a tega otrok običajno ne čuti tako da ima večji maneverski prostor raziskovanja, pa četudi kdaj pade ali si potočne koleno ali umaže svežo majčko.
Bila sem priča prerekanju mamice in očija, ki je potekalo nekako takole:
Mami: Ne dajaj mu te žoge, se bo umazal, pa še za njo bo stekel na cesto. Ostanita rajši doma na varnem…
Oči: Pazim na žogo, se bova brcala in si jo podajala, naj se otrok nadiha svežega zraka in se utrudi, bo hitreje zaspal…
Mami: Mene skrbi, da se bo prehladil, ker se bo spotil….
Oči: Nič mu ne bo, se bova doma hitro preoblekla
Pomembno je zavezništvo med staršema in “nadzorovana” svoboda
Prepričana sem, da poznate še mnogo podobnih dialogov med staršema, ki se lahko izrodijo tudi v merjenje moči v smislu, kdo ima bolj prav, kdo zna bolje vzgajati, kje drugi starš dela večje napake, pri tem pa starša pozabita, da vse to njuno prerekanje spremlja tudi njun malček.
“Pomembno je zavezništvo med staršema, ko oba do otroka pristopata s ciljem, da sta na približno enaki način v sozvočju z otrokovimi potrebami.”
Kar želim poudariti in ozavestiti pri mladih starših je dejstvo, da otrok za zdravi razvoj potrebuje izkušnjo skrbnosti in zaščite, ki jo dobi pri mamici, potrebuje pa v enaki meri tudi »nadzorovano« svobodo in meje, ki jih opredeli oči, ko za otroka kreira situacije, v katerih se mora otrok dokazovati, truditi, tekmovati.
Oba vzgojna principa sta temelja za oblikovanje stabilne otrokove osebnosti, ko se bo čutil varnega, sprejetega in ljubljenega točno takšnega, kot je. Od obeh staršev bo prejel določene izzive, s katerimi se bo moral boriti kot majhen človek in s katerimi se bo soočal, morebiti v nekoliko drugačni obliki tudi kot odrasla oseba. In taisti odrasel posameznik bo nato verjetno prenesel prejete vzgojne metode naprej na lastne otroke.
Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel.št.031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pišite na:info@svetovalnica.si.
Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.
