Ko se dojenček približuje enemu letu, se zanj dogajajo velike spremembe.
Pričujoč članek je nadaljevanje članka: 
Kako komunicirati z dojenčkom?
Kaj je Nušo pri enem letu najbolj zabavalo?
Nuša je bila nasmejan otrok, z veseljem je spremljala dogajanje okrog sebe, bila je tudi vse bolj samostojna. Z 8 mesecem je stabilno sedela. Igrače je z zanimanjem opazovala, se z njimi igrala, tudi na trebuščku se je stegovala za igračami in se ob tem veselo smejala. Z zanimanjem je opazovala premikajoče se predmete. Razne žoge in druge kotaleče se predmete, se stegovala za njimi in jih poskušala doseči. Zanimive so ji bile tudi manjše plastenke z raznimi predmeti, ki so ropotali ali bili živahnih barv. To so bile igrače, ki jih je pripravila Tatjana sama. Poskrbela je, da jih je dobro zalepila, da se ne bi odprle. Nuša jih je dobila samo takrat, ko je bil nekdo poleg, da jih ne bi nosila v usta. Nuša je z zanimanjem opazovala svoje prve slikanice. Le te so bile iz kartona in iz blaga. Rada se je igrala z različnimi posodicami različnih velikosti. Ko je bil čas, da zaključi z igro, sta skupaj s Tatjano igrače zložili v za to namenjeno posodo. Še vedno pa se je rada »pogovarjala« s Tatjano in Primožem. Razveselila se je tudi starih staršev, tet in stricev, sestričen in bratrancev ter prijateljev, s katerimi so bili pogosteje skupaj. Najpogosteje so bili to tudi starši majhnih otrok, s katerimi so hodili skupaj na sprehode.
Začela se je bati tujcev…
Nuša je z velikim zanimanjem opazovala tudi dogajanje zunaj, pa naj je bil to avto, ki je pripeljal po cesti, ali pa listi na drevesu. Z velikim zanimanjem je opazovala vse živali, ki so jih srečali na sprehodu. Ker jo je zanimala okolica, sta Tatjana in Primož razmišljala, da bi voziček obrnila tako, da bi Nuša gledala proč od njiju in bi tako lažje opazovala okolico. Odločila sta se, da bosta imela voziček obrnjen tako, da bo Nuša lahko videla njiju. Ko se bodo ustavili, ali ko bo kaj zanimivega, pa bosta stopila tako, da bo Nuša lahko opazovala zanimivosti. Za to sta se odločila, ker nekateri otroci vozička ne marajo. Predvidevala sta, da je to zato, ker zgubijo očesni stik s starši in lahko nastopi »ločitvena stiska«. To sta opazila tudi doma, kadar je tisti, ki je bil z njo, za trenutek zapustil prostor. To se je dogajalo pri Nuši okrog 8 meseca. Če je morala Tatjana v kuhinjo, Nuša pa je ostala v dnevni sobi, se je z njo ves čas pogovarjala. Povedala ji je tudi, da gre v kuhinjo po čaj in se takoj vrne. Če je bilo to le za kratek čas in je ves čas govorila, je bilo vse v redu. V tem času je pokazala tudi odpor do nepoznanih ljudi, čeprav se je še pred kratkim nasmihala tujcem, se z njimi »pogovarjala«. Sedaj se je izogibala pogledov tujcev. Obraz je skrila k Tatjani ali Primožu ali pa samo ostala resna. Če se je kdo preveč približal, je z jokom sporočila, da ji to ni všeč.
Zinka Ručigaj je avtorica knjige o vzgoji Otroško srce je zaklad.
Čas je, da jo popazi tudi kdo drug
Že sedaj sta razmišljala o možnosti Tatjaninega štiri urnega dela. Tatjana se je dogovarjala v službi, kakšne so možnosti za štiri urno delo. Veliko ji je bilo do tega, da bi tudi po končanem porodniškem dopustu čim več časa preživela z Nušo. Primoževa mama je bila še v službi, Tatjanina pa je bila že v pokoju, zato so se dogovarjali, da bi Nušo pazila Tatjanina mama. Nuša je bila rada s svojimi starimi starši, ampak vedno sta bila v bližini Tatjana ali Primož, ali pa so jo drugi pazili, ko je spala. Zato so se s Tatjanino mamo dogovorili, da jo prinesejo za eno uro v varstvo. Stara starša sta se ves čas ukvarjala z njo. Ob vrnitvi Tatjane in Primoža se ju je zelo razveselila. Vedeli so, da je dobro, da jo včasih pazi kdo drug. Potem, ko bo šla Tatjana v službo, pa četudi ji uspe delati le štiri ure, bo za vse lažje. Tatjana se je pogosto igrala z Nušo tudi igre skrivanja. Tako je Nušo seznanjala, da ona obstaja tudi takrat, ko je ne vidi. Ko je pričela Nuša stabilno sedeti, sta se najprej skrivali pod različnimi krpami. Tatjana se je skrila za krpo in ob tem ogovarjala Nušo, ki je hitro odmaknila krpo. Potem se je Tatjana pokrila s krpo, ki jo je Nuša potegnila proč. Ob tem sta se obe močno nasmejali. Tatjana je stopila za vrata in Nušo ogovarjala.
Kako otroku pokazati, da ljudje gremo in se vrnemo
Ker se je Nuša okrog 10 meseca vse bolje plazila, je poskušala priti za Tatjano. Tatjana se je zavedala, da tako Nuša spoznava, da ona obstaja tudi takrat, ko je ne vidi. V tem času je tudi pogosto spuščala igrače kadar je bila v posteljici ali v naročju. Tatjana se je seznanila, da to počne zato, da ugotovi ali igrača izgine, ali jo lahko še dobi nazaj. Na ta način so bolje seznani, da tudi ljudje odidemo in se vrnemo nazaj. Sedaj se je tudi zelo rada postavljala na noge, zato sta bila Tatjana in Primož pogosto Nušino telovadno orodje.
Njihovo življenje je bilo aktivno, ampak tudi zabavno. Iskali so možnosti, da so skupaj preživeli čim več časa.
Avtor: Zinka Ručigaj, avtorica knjige o vzgoji Otroško srce je zaklad
