Ta članek je nadaljevanje članka: 
Ko otrok shodi, se veliko spremeni
Nuša je prihajala v obdobje, ko se je zavedala same sebe in svojega vpliva na okolico. Tatjana in Primož sta spoznala, da lahko ob tem pomagata Nuši, da se razvija v samostojno osebnost, če ji dovolita samostojnost in odločanje tam, kjer je to koristno.
Z vzgojo vplivamo na oblikovanje otrokove osebnosti
O tem sta dobila informacije ob branju člankov in knjig o vzgoji otrok in o medsebojnih odnosih. V kolikor jo bosta v tem obdobju v vsem omejevala in uporabljala prepovedi, jo lahko vzgojita v preveč prilagodljivo ali v uporno osebo. Otroci, ki so bolj vodljive osebnosti se s takšno vzgojo razvijejo v otroka in kasneje v odraslo osebo, ki se bo vedno prilagajala željam okolice in ne bo imela volje za lastne odločitve. Otroci z močnim karakterjem, tako kot Nuša, zaradi vzgoje polne prepovedi in omejevanja pogosto postanejo uporniški. Tako bi lahko Nuša ostala upornik vse življenje. Permisivna vzgoja pa se jima je zdela nesprejemljiva, kajti spoznala sta, da imajo starši s temi otroki težave, ker otroci mislijo, da jim mora biti vedno vse dovoljeno.
Otroku je treba dovoliti, da o določenih stvareh sam odloča
Tatjana in Primož sta še enkrat spoznala, da je vzgoja s pohvalo, vzpodbudo, iskanjem dobrega v Nuši in postavljanjem meja, vzgoja, s katero ustvarjajo dobre medsebojne odnose. Hkrati pa sta spoznavala, da ji bo tako omogočeno, da zraste v zrelo, samostojno osebo z dobro samopodobo in človeškim odnosom do drugih ljudi. Nuši sta dovoljevala manj pomembne odločitve. To je kam gredo, ko se odpravijo na prosto in je čas namenjen Nušini igri. Sama se je odločala za igro doma. Lahko se je odločala tudi pri oblačenju, med dvojnimi hlačami ali med dvema majčkama, ki jih bo oblekla. Predlagala sta ji, naj se sama odloči ali se bo za sprehod prej obula ali bo prej oblekla zgornji del trenerke. Tudi pri drugih malenkostih, kjer je bilo to mogoče sta ji dovolila, da se sama odloči.
Starši lahko otroke vzpodbudite k določeni igri
Nuša se je za sprehod najpogosteje odločala za vožnjo s triciklom ali poganjalcem. Tako so največkrat odhajali na igrišče, kjer se je Nuša lahko vozila. Rada je bila tudi na igralih.
Pri igri doma se je včasih odločila za igro z nekoliko večjimi kockami. Rada je tudi kuhala in se igrala s svojo Špelo, tudi nekoliko večjega dojenčka je že napravljala, ga zavijala v krpice. Rada se je igrala z raznimi sestavljankami. Včasih sta igro predlagala tudi Tatjana in Primož, ali pa sta samo pripravila material za igro h kateri sta jo želela spodbuditi (čopiči, barve, voščenke, plastelin). Nuša pa jo je sprejela.
Pravljice za lahko noč otroka umirijo
Pogosto je tudi prinesla slikanice, katere je rada opazovala in poslušala kratke zgodbice. Slikanice so jo spremljale že nekje od šestih mesecev starosti. Najprej kot slikanice iz blaga, potem kartonke, sedaj pa so bile zanimive že zelo različne slikanice. Tatjana in Primož sta že zvečer pred spanjem uvajala branje ali pripovedovanje kratke zgodbice. Ob tem se je Nuša umirila in potem tudi brez težav zaspala. Tatjana se je pozanimala kako je z izposojo knjig v knjižnici. Ugotovila je, da imajo otroci brezplačno članstvo, zato bosta pričeli obiskovati tudi knjižnico.
Otroka k samostojnosti vzpodbudite s pohvalo
Nuša je tudi zelo samostojna deklica. Poskuša se sama obleči, kadar ji ne uspe, dovoli, da ji pomaga kdo od odraslih. Samostojna je tudi pri jedi, pri umivanju rok. Skupaj pospravljajo igrače. Rada pa tudi pomaga pri ostalih opravilih, še posebej se veseli, ko z babico skupaj vrtnarita. K samostojnosti jo še vzpodbujajo s pohvalo. Dedek in babica pa poskrbita za pripomočke takšne velikosti, da jih lahko Nuša uporablja. To so: omelo za pometanje, smetišnica, tudi grablje, ki jih uporablja Nuša so primerne za njeno velikost. Pogosto pa poskuša uporabljati grablje ali omelo od odraslih.
NE obdobje v otrokovem razvoju
Primož in Tatjana sta sicer prebrala in tudi ugotovila, da kadar želita, da Nuša nekaj naredi, ne smeta spraševati, če bi to naredila. Obdobje, ko se otrok zave samega sebe je tudi NE obdobje in Nuša je bila prav v tem obdobju. Kadar sta jo vprašala ali bodo pospravili igrače, ali bo jedla ali kar koli drugega, je vedno odgovorila NE. Če pa sta jo vprašala drugače: Ali bi igrače pospravila sama, ali ji pomagata pospraviti igrače? Igrače so pospravili, kajti Nuša je odgovorila, naj ji pomagata pospraviti. Če sta ji povedala, da je kosilo na mizi, je odšla jest. Spoznala sta, da ji ne smeta postavljati vprašanj: »Ali bi…? Ali boš…?«, ampak ji morata povedati, da je čas, da naredi, kar je potrebno.
Starši morate biti odločni
Tako, kot vsi otroci je tudi Nuša poskušala uveljaviti svojo voljo, včasih tudi tam, kjer to ni bilo mogoče. Če sta Tatjana in Primož prosila naj naredi drugače, je bilo vse zaman. Kadar pa sta odločno povedala kaj od nje želita, takrat je Nuša to tudi sprejela. Spoznala sta, če ji dovolita, da sama odloča o nekaterih, manj pomembnih stvareh, potem pri pomembnih odločitvah brez upiranja sprejme njuno odločitev. Pri tem pa je pomembno, da odločno povesta kar želita.
AVTORICA ČLANKA: Zinka Ručigaj – Svetovalka za vzgojo otrok
