V Svetovalnico prihaja vedno več staršev, ki so povsem nemočni glede nadaljevanja vzgoje svojih otrok, nanje pa so predvsem besni, saj se jim zdi, da jih ne prepoznajo več. Ob tem se pogosto sprašujem, zakaj nekateri starši tako z lahkoto ujamejo stik s hormonov polnim otrokom, ki odrašča ter se med seboj dobro razumejo, predvsem pa komunicirajo na ravni, ki vključuje spoštovanje, strpnost in namero, da so eni do drugih dobri.
Mladi postajajo zbegani zaradi nenadnega prevzemanja odgovornosti
Vem, da se sliši nekoliko nenavadno, a dejstvo ostaja, da so mladi ljudje zbegani, iz otroka se levijo v osebo, ki bo začela prevzemati odgovornost, ki bo morala vedeti kaj je prav in kaj ni, ki se bo morala znati postaviti za sebe, saj starši niso več tisti najbolj pomembni. V najstniški dobi je najbolj vrednoteno mnenje sovrstnikov, sošolcev in družbe, ki si jo najstnik najde in z njo preživlja svoj prosti čas. Dejstvo je tudi, da se vedno več stikov seli na virtualno področje, otroci se najprej spoznavajo preko socialnih omrežij in spletnih klepetalnic, šele nato preidejo v fazo spoznavanja v realnem času in svetu.
Pomembno je, da starši stojijo svojemu najstniku ob strani
Najstnikom se dogaja vse polno stvari. Če svojih razmišljanj, vtisov in idej ne morejo zaupati ožjemu družinskemu krogu, se bodo seveda obrnili na zunanje prijatelje, ki pa niso vedno dobronamerni. Tukaj posledično želim poudariti, kako pomembno je razumevanje staršev, da stojijo svojemu najstniku ob strani, da so mu v oporo, da mu lahko zaupajo, da se lahko razjokajo ali raztogotijo, predvsem pa morajo odraščajoči otroci čutiti, da so kljub svoji problematičnosti v svoji primarni družini vedno brezpogojno ljubljeni in da jim starši dajemo občutek varnosti in sprejetosti. Tako kot to potrebujejo majhni otroci za zdrav psihofizični in čustveni razvoj od malčka naprej, enake občutke potrebuje tudi najstnik, ki je orientiran v svoj svet, ki si ga oblikuje, ki ga bega, kjer se mu telo spreminja, glas, atributi moškosti oziroma ženskosti cvetijo – vse to so dejavniki, kjer lahko najstnik obtiči v dojemanju samega sebe kot vrednega in unikatnega
posameznika.
Starši se počutijo, da so nad svojim otrokom izgubili kontrolo, zato prihaja do nerazumevanja in obtoževanj
Starši moramo biti diskretno v bližini, ne vsiljujmo naših videnj, dajajmo le diskretne napotke, nikoli pa ne uporabljajmo očitkov ali nasilnih izpadov. Starši najstnikov se običajno zalotijo, da ne razumejo več svojega otroka in ob izgubi kontrole nad najstnikom se počutijo nekako ogoljufane, besne. Bolj kot starši norijo, bolj se najstniki umikajo v svoj svet ali med vrstnike, ker tudi njim ni več povsem jasno, zakaj so starši postali agresivni, nerazumevajoči in polni obtoževanj. Običajno gre za to, da so starši navajeni, da je majhen otrok od njih odvisen, da imajo popoln nadzor nad otrokovim gibanjem, zdravjem, dogajanjem, kar pa se v najstništvu spremeni.
Pubertetnik ni več majhen otrok!
Pubertetnik ni več majhen otrok, začenja se zavedati svojih specifik, svoje osebnosti, išče pot v lastni svet občutenj, dojemanj in si poskuša razlagati dogajanja na svoj način. Če v tem obdobju starši še bolj ne poprimemo v smislu komunikacije, poslušanja tega, kar nam naš pubertetnik ima za povedati, če vztrajamo zgolj na lastnem »prav«, potem smo na dobri poti, da otroka izgubimo. Izgubimo ga v smislu zaupanja, potrebe po bližini in želje biti kdaj tudi z nami. Zato apeliram na starše, da bodite strpni, včasih poskusite premagati svoje predsodke, bodite blizu svojemu otroku, obenem pa mu še vedno postavljajte trdne meje, ki jih tudi najstnik nujno potrebuje.
Tako bosta zmagala oba, najstnik in starš – razumeli se boste, spoštovali se boste in se za vedno čutili povezane, ne glede na to, kam bo naše otroke kasneje v življenju zanesel veter življenja.
Starši najstnikov ste vabljeni tudi na brezplačni dogodek z naslovom “Kratek tečaj za starše najstnikov”, ki ga organizira Svetovalnica v sredo, 7. 9. ob 18. uri.
AVTORICA ČLANKA: Melita Kuhar Pucko, svetovalka za partnerski odnos – vodi projekt Svetovalnica.si