Vsaka žival poleg veselja s seboj prinese veliko odgovornosti, skrbi in tudi finančnega bremena. (Photoxpress)
Otroci si pogost zaželijo to ali ono domačo žival in starši jim le težko odrečejo. Vendar pa se je potrebno zavedati, da žival ni igračka, je živo bitje, ki ima občutke in za katerega je potrebno ustrezno skrbeti. Ste pripravljeni na to?
Katera domača žival je pravšnja za vas?
Najprej morate razmisliti o vrsti živali, s katero boste povečali vašo družino. Otroci si pogosto želijo žival, ki jo imajo njihovi prijatelji ali ki so jo videli na televiziji ali v kinu. Vsaka žival pa s seboj prinese veliko odgovornosti, skrbi in tudi finančnega bremena. Morda je mlad psiček pri dveh mesecih res srčkan in se ga vaš otrok neizmerno razveseli, vendar pa bo prej ali slej zrasel v odraslo žival, takrat pa lahko nastopijo težave. Če si boste omislili psa, se zavedajte, da bo v prvi vrsti vaša skrb, saj majhen otrok zanj ne bo mogel ustrezno skrbeti, kar pa je še pomembnejše, pes ga ne bo dojemal kot avtoriteto, zaradi česar lahko pride celo do ugriza. Zato je morda za začetek bolje razmisliti o kakšni drugi živali, kot je papagaj, hrček, morski prašiček ali zlata ribica. Čeprav tudi te živali potrebujejo vsakodnevno skrb.
Preden se odločite za določeno žival, se o njej dobro pozanimajte
Vsaka žival ima svoje posebnosti in lastnosti, nekatere so bolj, druge manj težavne. Zato naj vas ne premami ljubek videz pasjih ali mačjih mladičkov, saj lahko ob neustrezni vzgoji postanejo razvajeni in vas terorizirajo v lastnem domu. Papige so na primer lahko zelo glasne in smetijo s semeni, hrčki pa ponoči tekajo po svojem vrtljivem kolesu in vam kratijo spanec. Zato ne bo odveč, če obiščete kakšno družino, v kateri biva žival, ki si jo želite, in se pozanimate o vseh njenih lastnostih in posebnostih.
Česa se lahko otrok nauči ob domači živali?
Predvsem in v prvi vrsti pomeni domača žival odgovornost. Potrebno je počistiti kletko, zamenjati vodo, očistiti pesjak ali mačje stranišče, peljati kužka na sprehod, nabrati svežo zelenjavo za zajčka ali pomesti s semeni nasmeteno okolico papagajeve kletke. S tovrstnim početjem se otroci učijo določene odgovornosti, saj ne morejo kar za cel dan na obisk k prijatelju, temveč se morajo držati določenega urnika. Živalica namreč ne razume, zakaj njen mali človeški prijatelj kar naenkrat zanjo nima časa. In tega se moramo zavedati tudi odrasli – žival namreč ni igrača, ki jo lahko otrok odloži na polico, ko se naveliča igranja z njo.
Otrok ob domači živali spoznava različne življenjske cikluse
Domače živali, razen nekaterih bolj eksotičnih vrst, kot so opice, are, želve in podobno, živijo dosti manj kot človek. Pes na primer živi nekje od 6 do 15 let, odvisno od pasme, mačka med 15 in 18 let, hrček le med 2 in 3 leti, morski prašiček pa nekje od 5 do 8 let. Torej se bo otrok srečal z vsemi obdobji v življenju živali, tudi smrtjo in to pomaga pri razumevanju tudi tako težkih in odraslih tem, kot je na primer smrt. Poleg tega se na primer otrok ob družinskem psu spozna tudi z obdobjem starosti, ko prične telo pešati, tudi z različnimi boleznimi in njihovim pomenom. Vse to otroka bogati kot socialno bitje ter mu odpira obzorja.
Ko žival prinesete domov, poti nazaj ni
Zavetišča so polna zavrženih domačih ljubljenčkov, ki so se jih njihovi lastniki bodisi zaradi težav z živaljo, ki so posledica neprimerne vzgoje, bodisi zaradi pomanjkanja časa, bodisi zaradi finančne stiske naveličale in jih preprosto zavrgle. Vsaka menjava okolja pa je za žival velik stres, saj se močno naveže na svojega lastnika, še posebej, če gre za psa ali mačko. Zato si živali raje ne omislite, če niste popolnoma prepričani, da boste zmogli skrbeti zanjo. Pa čeprav si vaš malček še tako zelo želi živalskega prijatelja!
Že veste, zakaj je zelo pomembno, da se 
igrate s svojim otrokom?
