Če smo mi pomirjeni, je tudi otrok bolj pomirjen. Pogosto lahko pademo v začaran krog joka. (Photoxpress)
Ta članek o joku dojenčka je nadaljevanje članka: 
Naj začnem vzgajati otroka takoj po rojstvu? Tatjana in Primož sta nabirala podatke o razvoju dojenčka. Še bolj pa ju je zanimal psihični razvoj otroka in kaj vpliva nanj.
Naj jok dojenčka umirimo z dojenjem?
Tatjana je spoznala, da lahko Nušo doji, kolikor je potrebno, da je sita. Če se je Nuša zbudila
med obroki in ji je ponudila dojko, je Nuša nekaj časa sesala, ampak je tudi kmalu zaspala.
Spoznala je, da dojko uporabi tudi kot dudo. Sedaj se je spomnila, da je brala na kar nekaj
forumih, kako otroci ponoči ne spijo, se pogosto prebujajo. Morda ni najbolje, da je dojka tudi
za tolaženje. Tatjana se je odločila, da jo bo dojila, ko bo predvidevala, da je lačna, ne pa za
tolaženje. Nuša je že v porodnišnici spoznala, da so njene rokice zelo prikladne za sesanje.
Ker je imela roke pogosto v ustih preden je zaspala, sta se Tatjana in Primož odločila, da ji
ponudita dudo, kajti takrat, ko jo bosta poskušala odvajati, bo laže vzeti dudo, kot pa prst. Ko
bo zbujena, dude ne bo imela.
Z vzgojo oblikujemo dojenčkove možgane
Tatjana si je veliko informacij nabirala o joku in o tolaženju, saj se ji je zdelo, da na ta način
lahko prepreči, da bi Nuša postala eden tistih cmeravih otrok, ki ves čas jokajo. Res so lahko
pri joku prisotni krči in takrat otroka potolaži le naročje starša, ob tem pa še masaža, pa čaj
kot pripomoček. Nuša je bila še vedno otrok, ki je mirno spala, ko je bila zbujena je bila
zvedava. Občasno so se pojavili krči, ampak tudi to so obvladali s pestovanjem, guganjem v
gugalniku, prigovarjanjem, poslušanjem glasbe. Lakoto pa je napovedala z glasnim in
vztrajnim jokom. Ob previjanju je bila zelo zadovoljna, še posebej, če je bila sita. Ko je bila
naspana, sita in suha, se je odzivala na govor, na ponujeno igračo, še posebej ropotuljico.
Stegovala je roke za igračo, jo tudi prijela.
Zinka Ručigaj je avtorica knjige Otroško srce je zaklad.
Tatjana in Primož sta si prebrala o tem, kako se
dojenček razvija. Še več informacij pa sta nabirala o dojenčkovem psihičnem počutju, o
pomenu pestovanja in ukvarjanja z dojenčkom, o dojenčkovem strahu, o zapuščenosti.
Prebrala sta knjigo, ki z raziskavami možganov in različnih snovi v telesu prikaže in obrazloži
kaj se v otroku dogaja, ko je zadovoljen in kaj se dogaja ob njegovem joku in kako
pomemben je naš odziv na njegov jok. Pomembno je, da ga potolažimo. Kako pomemben je
naš odnos do dojenčka in otroka ko odrašča, vse to se odraža tudi v odrasli dobi. Dojenček
nas ne izsiljuje, vendar to počne zaradi nezrelosti možganov, mi pa mu lahko pustimo, da joka
in se tako bolj razvija del možganov, ki mu rečemo »spodnji« možgani. Zaradi tega še kot
odrasel ne nadzoruje svojih čustev ampak se odziva s strahom in jezo. Lahko pa otroka
potolažim in mu stojimo ob strani, ko svojih dejanj zaradi nezrelosti možganov ni sposoben
nadzorovati. Z našo pomočjo pa razvija »zgornji« del možganov, da lahko že kot otrok vse
bolj nadzoruje svoja čustva in tako razvije »zgornji« del možganov. Ko odraste, pa v
kritičnem trenutku reagira zrelo in pametno.
Partner naj poskrbi za pomiritev matere
Tatjana in Primož sta spoznala, da je pomembno, da Nušo pomirita s pestovanjem,
dotikanjem, masažo, guganjem, glasbo. Pomembno je, da sta pri tem mirna. Na ta način se v
možganih sprošča snov, ki deluje pomirjevalno. Da sta bila sama bolj umirjena, sta poskrbela
na ta način, da sta tudi medsebojno drug na drugega delovala pomirjevalno. Ker so ženske po
porodu pogosto razdražljive, je pomembno, da partner poskrbi za pomiritev matere. Pri tem je
Primož odigral pomembno vlogo. Spoznali so, da jih pomiri skupen objem tudi takrat, ko bi
imeli veliko dela s pranjem, likanjem, pospravljanjem, kuhanjem… Ker so pomirjeni, potem
tudi vse potrebno delo lažje opravijo.
Tatjana in Primož sta spoznala, da dojenček z jokom sporoča zgolj to, da nas potrebuje. Od
nas je odvisno, kako reagiramo.
