Ta članek o tem, kako komunicirati z dojenčkom, je nadaljevanje članka: Kako odreagirati na dojenčkov jok?
Ko se je Nuša rodila, se je Tatjani in Primožu zdelo, da z dojenčkom prve mesece ni kaj drugega početi, kot previjati, hraniti in pestovati. Kmalu sta spoznala, da je popolnoma drugače.
Dojenček je pozoren na dogajanje okrog sebe
Nuša se je že od rojstva zelo umirila, če sta jo med previjanjem božala, se je dotikala. Na njenem obrazu sta zaznala, da ji je ob tem prijetno. Če sta se z njo pogovarjala, je prisluhnila. Na Nušinem obrazu sta zaznala pozornost. Prav tako je bila pozorna ob petju, ob umirjeni glasbi se je umirila. Kmalu sta spoznala, da se je ob vsem tem umirila, bila je zadovoljna. Tako sta Tatjana in Primož spoznala, da je Nuša zelo pozorna na dogajanje okrog sebe. Dobila sta tudi potrditev, da vse to dobro vpliva na otrokovo počutje, da se res v možganih ob tem ustvarjajo snovi, ki imajo dober vpliv na dojenčka. Za dojenčke res nista pomembna samo hrana in spanje.
Veselje staršev ob prvem otrokovem smehu
Vsak dan sta opazila kaj novega. Nuša je z zanimanjem opazovala Tatjano in Primoža, kadar sta se z njo pogovarjala, se odzivala na njuno govorjenje in grimase. Pozorno je spremljala pogled tistega, ki jo je pestoval ali se z njo pogovarjal.Veliko veselje je bilo za mlada starša, ko se je Nuša prvič nasmehnila, ob prigovarjanju je tudi sama oblikovala usteca, kot bi hotela spregovoriti. Ob prigovarjanju je pričela spuščati prve glasove, po tretjem mesecu ju je razveselila s poplavo glasov. Njeno čebljanje sta z veseljem spodbujala s prigovarjanjem.
Nuša se je zaigrala s svojimi rokami. Zanimivo je opazovati otroka ob premikanju in opazovanju rok, ki so njegova igrača.
Dojenček ves čas raziskuje
Nuša je imela rada tudi zvočne igrače, razne ropotuljice, druge igrače živahnih barv. Za njimi se je stegovala, dokler ni igrače dosegla, jo nato prijela, opazovala in poslušala. Tako, kot vsi otroci je igrače dajala v usta. Otroci tako prepoznavajo nove stvari, prepoznavajo oblike.
Nuša se je zelo razveselila, kadar sta ji na trebušček pritisnila usta in pihala. Rada je imela v tem obdobju tudi, da sta se z njo igrala, kako dobre so njene roke in noge in da jih bosta pojedla. Ob tem se je veselo smejala. Tako se je okrog 6 meseca dogajalo veliko zanimivega tako za Nušo kot za mlada starša.
Odnosi v otroštvu vplivajo na odnose, ko odrastemo
Tatjana in Primož sta se zavedala, da vsa ta povezanost z Nušo nanjo vpliva pozitivno. Vsi ti objemi, dotiki, očesni kontakt, Nušin odziv na prijazen obraz Tatjane in Primoža, vse to v Nušinih možganih sprošča snovi, ki ji pomagajo ustvarjati dobre odnose. Na ta način pomagata Nuši, da bo tudi v odrasli dobi sposobna dobrih odnosov. Pomembno je, da ji vse njeno otroštvo dajeta možnost, da se v njenih možganih razvijajo snovi, ki pozitivno vplivajo na njen razvoj, na njene odnose sedaj in v odrasli dobi.