Občutki po rojstvu otroka
Ko par dobi svojega prvega otroka, je to najpomembnejša preizkušnja odraslosti, zrelosti in tudi trdnosti njunega odnosa. Otrok pomeni povsem nove prioritete, največja sprememba pa je v tem, da na prvem mestu nismo več mi sami in naš partner, temveč je središče naše pozornosti otrok. Sploh novopečene mamice imajo v svojem življenju novo ljubezen, otročička, ki se mu začnejo posvečati v vsakem trenutku, od rojstva dalje, očetje pa se nemalokrat počutijo zapostavljene, celo ljubosumne. Tudi moški je na začetku vzhičen in presunjen ob rojstvu njunega čudeža, kaj kmalu pa se lahko počuti odrinjenega in nekoristnega.
Izsledki raziskave o novopečenih starših
Raziskava Philipa in Carolyn Cowan iz leta 1998, prav tako pa tudi raziskava Tomlinsona iz leta 1996, dokazuje, da na začetni točki prehoda v starševstvo, ko partnerja šele postaneta starša, njuna zveza precej trpi, partnerja pa jo označita za manj zadovoljujočo v primerjavi s časom, ko še nista imela otroka. Najverjetneje se pojasnitev skriva v tem, da sta s prihodom dojenčka še povsem neizkušena, zaskrbljena in se zato posvečata le njegovi negi, medtem ko njun partnerski odnos in spolnost obtičita na mrtvi točki, vsaj začasno. Zakonca Cown, sicer tudi avtorja knjige When partners become parents: The big life change for couples, sta podobno raziskavo naredila že leta 1975, ko sta spremljala 16 parov v eni študiji in 96 parov v drugi študiji. Večina od parov je bila poročena, 72 parov je pričakovalo svojega prvega otroka, 24 pa jih še ni imelo otrok. 15 izmed teh 24 parov, je sčasoma dobilo otroka in privolilo v raziskavo, v kateri so skušali primerjati kvaliteto svojega zakonskega življenja pred in po prihodu otroka.
Pomemben je odnos pred rojstvom otroka
Cowanova sta odkrila, da je večina izmed parov po rojstvu otroka občutila znatni upad zadovoljstva v partnerski zvezi, vseeno pa so nekateri-po določenem obdobju, ko so se privadili na novo starševsko vlogo, občutili ravno obraten preobrat in so v partnerstvu postali še srečnejši. In kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na to, kakšen odnos imata partnerja po rojstvu otroka? Eden izmed dejavnikov so pričakovanja, ki sta jih partnerja gojila pred rojstvom. Vkolikor je par imel nerealna pričakovanja, je bil prehod v starševstvo težji, kot pa če sta se na starševsko vlogo dobro pripravila in se seznanila s spremembami, ki bodo nedvomno nastopile. Ženske pa so bile nezadovoljne, če jim je njihov mož pri hišnih opravilih in negi otroka pomagal manj, kot so upale in pričakovale pred prihodom otroka v njun dom.
Otrok lahko partnerja še bolj poveže ali pa ju oddalji
Po prihodu otroka se je spremenila tudi kvaliteta in količina komunikacije med partnerjema, saj se je vse začelo vrteti okoli otroka. Vseeno pa je ključno, kako se partnerja razumeta pred samim prihodom dojenčka. Če je bila njuna komunikacija in zveza pred tem trdna, če sta probleme reševala sproti in s konstruktivnim pogovorom, obstaja večja verjetnost, da bosta dobro sodelovala in se sproti dogovarjala tudi od otrokovega rojstva dalje. Vkolikor pa je bila njuna komunikacija že prej nezadovoljiva, pomanjkljiva ali prežeta s prepiri, ali celo, če si kateri izmed partnerjev otroka ni želel, se bo to še toliko bolj poznalo kasneje. Zagotovo, česar Cowanova sicer ne poudarjata posebej, pa je ključnega pomena tudi to, ali sta si otroka zares želela kot krono njunemu srečnemu razmerju, ali pa sta otroka spočela v upanju, da bosta po njegovem rojstvu zakrpala probleme v njuni zvezi in da ju bo otrok bolj povezal. To se zagotovo ne bo zgodilo, saj neprespane noči in naporna skrb za otroka zagotovo ne bo zbližala partnerjev, ki sta že prej imela velike težave ali sta bila celo tik pred razdorom zveze.
Kako se spoprijeti s spremembami, ki nastopijo po rojstvu otroka?
Zelo pomembna je komunikacija med partnerjema ter vključitev očeta v nego in skrb za otroka. Mamice, dopustite, da se tudi novopečeni očka ukvarja in neguje svojega otroka, saj se bo s tem med njima vzpostavila trdnejša vez, poleg tega lahko moška pomoč precej razbremeni in pomaga že tako zaposleni partnerki. Ne boj se za varnost otroka, kadar je ta v rokah tvojega moškega, temveč svojemu dragemu raje pokaži, kako naj skrbi za otroka, kako naj k njemu pristopi in kako ti lahko kar najbolj pomaga. Vseeno ga ne poučuj preveč in mu ne ukazuj, saj bo lahko užaljen, misleč da mu ne zaupaš. Po drugi strani pa morajo ukrepati tudi očetje, ki naj partnerki zaupajo svoje strahove in pričakovanja.
Seveda je razumljivo,da je prišlo do sprememb, vendar občasno najemita varuško, ali pa otroka prepustita v skrb družinskim članom ali prijateljem, ki jim zaupata, in si vzemita čas le zase: kdaj sta si nazadnje, odkar se je rodil vaš mali sonček, privoščila romantično večerjo, obisk kina ali se preprosto posvetila nežnostim s partnerjem in seksu, ki ga je na začetku, ko se na otroka šele navajata, zagotovo manj, kot bi si želela.