Foto: Profimedia
UNICEF vodno ranljivost opredeljuje kot kombinacijo pomanjkanja vode in slabe vodne infrastrukture. Skupnosti, ki živijo na območjih z visoko zali zelo visoko vodno ranljivostjo, so odvisne od površinske vode, pomanjkljivih vodnih virov ali vode, ki jo zbirajo same, so zapisali v UNICEF v sporočilu za javnost.
“Svetovna kriza vode se ne bliža, temveč je že tu, podnebne spremembe pa jo bodo samo še poslabšale,” je opozorila izvršna direktorica UNICEF Henrietta Fore. “Otroci so največje žrtve. Ko se izsušijo vodnjaki, so otroci tisti, ki zaradi hoje po vodo v oddaljene vodne vire ne hodijo v šolo. Ko se zaradi suše zmanjšajo zaloge hrane, otroci trpijo zaradi podhranjenosti in zaostajajo v rasti. Ko poplave prizadenejo območja, otroci zbolijo zaradi bolezni, povezanih z onesnaženo vodo. Ko primanjkuje vode, si otroci ne morejo umiti rok, da bi preprečili širjenje bolezni,” je ponazorila.
Otroci v več kot 80 državah živijo na območjih z visoko ali izjemno visoko vodno ranljivostjo. V vzhodni in južni Afriki je delež otrok, ki živijo na takšnih območjih, največji. Več kot polovica otrok – 58 odstotkov – jih ima namreč vsak dan težave z dostopom do zadostne količine vode. Sledijo zahodna in srednja Afrika (31 odstotkov), južna Azija (25 odstotkov) in Bližnji vzhod (23 odstotkov). Največ otrok, ki živijo na območjih z visoko ali izjemno visoko vodno ranljivostjo – več kot 155 milijonov otrok – živi v južni Aziji.
Otroci v 37 žariščnih državah se soočajo s posebno hudimi okoliščinami glede deleža prizadetih otrok. V teh žariščih je nujno potrebno mobilizirati globalne vire, podporo in takojšnje ukrepanje, nadaljuje organizacija. Na tem seznamu so tudi Afganistan, Burkina Faso, Etiopija, Haiti, Kenija, Niger, Nigerija, Pakistan, Papua Nova Gvineja, Sudan, Tanzanija in Jemen.
Svetovne potrebe po vodi ob tem še naprej drastično naraščajo, medtem ko se viri zmanjšujejo. Poleg hitre rasti prebivalstva, urbanizacije, malomarnega ravnanja in slabega upravljanja z vodnimi viri, podnebne spremembe in ekstremni vremenski dogodki zmanjšujejo razpoložljive količine vode. Po podatkih UNICEF iz leta 2017 bo skoraj vsak četrti otrok na svetu do leta 2040 živel na območjih z velikim pomanjkanjem čiste pitne vode in dostopa do vodnih virov.
UNICEF je zato sprožil pobudo Varna preskrba z vodo za vse, s katero bi vsakemu otroku zagotovili dostop do trajnostnih in podnebno odpornih vodnih storitev. Cilj pobude je mobilizirati vire, partnerstva, inovacije in globalni odziv na opredeljena žarišča, kjer je potreba po varnih, odpornih in trajnostnih vodnih, sanitarnih in higienskih storitvah največja in najbolj nujna.
“Ukrepati je potrebno dvojno: za reševanje vodne krize ter za preprečevanje poslabšanja razmer,” je opozorila Forova. “Varno preskrbo z vodo za vsakega otroka lahko dosežemo samo z inovacijami, naložbami in sodelovanjem ter z zagotavljanjem trajnostnih storitev, ki so odporne na podnebne spremembe. Ukrepati moramo čim prej, za svoje otroke in naš planet,” je še sklenila.
