Foto: Profimedia
Glede na podatke iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu je bilo v začetku aprila v Sloveniji registriranih 61 pedopsihiatrov, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Po podatkih pedopsihiatrinje Hojke Gregorič Kumperščak, ki dela v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in je tudi predsednica združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo, pa v Sloveniji deluje 41 psihiatrov za otroke in mladostnike in 33 specializantov na tem področju.
Vsako leto se za specializacijo pedopsihiatrije odloči okoli pet kandidatov. Če bi bi bilo tako zanimanje tudi pri drugih profilih, ki delujejo na področju duševnega stanja otrok in mladostnikov, bi bilo po oceni Gregorič Kumperščakove stanje sprejemljivo.
Kot je ob tem poudarila, bi se namreč veliko duševnih težav otok in mladostnikov dalo rešiti že pred napotitvijo k pedopsihiatru. Zato bi po njenem mnenju morali okrepiti celotno mrežo, ki skrbi za to področje, na primer s kliničnimi psihologi.
Na prvo obravnavo, ki je odvisna tudi od stopnje nujnosti napotitve, je po njenih izkušnjah treba čakati več kot štiri, tudi šest mesecev.
Po podatkih NIJZ je v povprečju na prvo pedopsihiatrično obravnavo pri stopnji napotitve zelo hitro treba čakati 107 dni, pri stopnji hitro skoraj 178 dni, pri redni napotitvi pa 220 dni. Z zelo hitro napotnico se na prvo obravnavo pri pedopsihiatru najdlje, in sicer 483 dni, čaka v postojnskem zdravstvenem domu.
Za prvo obravnavo pri kliničnem psihologu je s stopnjo zelo hitro treba čakati 108 dni, s stopnjo hitro 175 dni in 188 dni z redno napotnico. Z zelo hitro napotnico se na prvo obravnavo najdlje, in sicer 483 dni, čaka v postojnskem zdravstvenem domu. Z zelo hitro napotnico se na prvo obravnavo pri kliničnem psihologu otroka in mladostnika najdlje, in sicer 418 dni, čaka v Zdravstvenem domu Domžale.
Krajše so čakalne vrste za prvo obravnavno pri psihologih, za katero je z redno napotnico treba čakati 143 dni, z napotnico s stopnjo nujnosti 113 dni in 10 dni, če je napotitev zelo hitra.
Razlike med psihologi in psihiatri so v izobrazbi, področjih in metodah dela, pojasnjuje spletna stran Zbornice kliničnih psihologov Slovenije. Univerzitetni diplomirani psiholog je zaključil študij psihologije, pri svojem delu pa se večinoma ukvarja z duševnimi procesi, osebnostjo in vedenjem psihično zdravih posameznikov in skupin.
Klinični psiholog specialist klinične psihologije je po zaključenem študiju psihologije in pripravništvu v zdravstvenem varstvu opravil štiriletno specializacijo iz klinične psihologije. Pri svojem delu se večinoma ukvarja z ljudmi, ki imajo duševne težave oz. motnje. V primerjavi s psihologom brez specializacije ima klinični psiholog specialist več znanja s področja psihološkega ocenjevanja in psihološke pomoči. Klinični psiholog je samostojni zdravstveni delavec.
Psihiater pa je po zaključenem študiju medicine in opravljenem pripravništvu opravil petletno specializacijo iz psihiatrije. V okviru psihiatrične prakse nudi zdravniško pomoč ljudem z duševnimi težavami in duševnimi boleznimi. Za razliko od psihologa po potrebi pacientu predpiše ustrezna zdravila.
