Spletnega tečaja prve pomoči za dojenčke in otroke, ki ga bo v živem prenosu izvedla Eva Vrevc, vodja projekta Za življenje!, se lahko virtualno udeležite v sredo, 24. julija ob 11. uri na uradni Instagram strani dm drogerie markt Slovenija.
Mali radovedneži že kot dojenčki spoznavajo stvari preko ust, z razvojem pa vse bolj preizkušajo svoje motorične sposobnosti, raziskujejo različne materiale, najraje pa posežejo po »odraslih« stvareh. Padci iz postelje, opekline s kavo, dušenje s koščki hrane so pogoste teme pogovorov in izmenjevanja izkušenj mamic, zato je znanje prve pomoči še kako dobrodošlo. Ker nam dojenčki še ne znajo povedati, kako se počutijo in kaj jih muči, je ključno, da starši in odrasli znake stiske prepoznamo v najkrajšem času in jim čimprej nudimo učinkovito pomoč. »Zato je pomembno, da pridobite znanje, kako ukrepati, pa čeprav ga ne boste želeli nikoli uporabiti,« je povedala Eva Vrevc, vodja projekta Za življenje!, ki ga izvajajo v okviru Društva študentov medicine Slovenije. V spletnem tečaju bo predstavila, kako nuditi pomoč dojenčku v stiski, masažo srca ter kako uporabljati defibrilator pri otroku.
Najpogostejše stiske pri dojenčkih in manjših otrocih
Še pred spletnim tečajem si lahko preberete seznam nekaterih najpogostejših nujnih stanj, ki ga je pripravila Eva Vrevc in ukrepe, s katerimi lahko pomagate svojemu ali tujemu otroku.
- Dušenje s tujkom
Zapora dihalnih poti s tujkom se najpogosteje pojavlja pri otrocih, ki v dihala vdihnejo kakšen manjši predmet pri prehranjevanju ali med igro (fižolček, frnikulo, kovanec). Tujke, ki so nad glasilkami, odstranjujemo s prstom, vendar samo, če jih vidimo. Sicer ne, saj bi lahko tujek s prstom potisnili še globlje. Prvi korak je, da otroka vzamemo v naročje in mu pogledamo v usta. V primeru, da tujka ne moremo odstraniti s prstom, otroka obrnemo na trebuh, pri tem pa pazimo, da mu podpremo vrat in glavo. Nato izvedemo 5 nežnih drsečih udarcev z dlanjo med lopaticami. Po vsakem udarcu preverimo, ali je tujek odstranjen. Če je poskus neuspešen, pokličemo 112, v primeru, da otrok izgubi zavest, nemudoma preidemo k temeljnim postopkom oživljanja (TPO) za dojenčke. Ko se malčki učijo plaziti, kobacati in hoditi, jim nekoč nedosegljive stvari v domačem okolju kar naenkrat postanejo dosegljive. Zato je priporočljivo vse manjše kose, ki bi jih malček lahko dal v usta, pospraviti v omare ali predalnike, te pa zaščititi z varovali. Skotnim varovalom babylove lahko zanesljivo zaprete vrata omar, predale in hladilnike.
- Opekline
Opekline in oparine so daleč najpogostejši vzrok odprtih ran poškodb pri otrocih. Vsebina ene vroče skodelice kave lahko opeče do 30 odstotkov kože malčka, zato ne puščajmo otrok brez nadzora v bližini odprtega ognja in ne puščajmo vročih predmetov ob robovih štedilnikov, pultov, miz, da jih otrok ne zvrne nase. V poletnih mesecih so za male bosonoge radovedneže nevarni tudi vroči pokrovi jaškov v parkih in ob cesti. Če do opekline pride, opečeni predel ohlajamo pod tekočo hladno (10–15 stopinj Celzija) vodo. Nato jo pokrijemo s čisto, suho in sterilno tkanino ter počakamo reševalce ali otroka čimprej odpeljemo do zdravnika. V času počitnic in uživanja na plaži so najpogostejše sončne opekline. Pri dojenčkih in otrocih, ki so izpostavljeni soncu, je ključna zaščita pred škodljivimi UVA in UVB žarki, zato v otroško torbo ne pozabite dodati mleka za zaščito pred soncem.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja: Komercialna hrana za dojenčke je presladka!
- Alergijska reakcija
Alergije se lahko pojavijo kadarkoli v življenju v zelo različnih pojavnih oblikah. V prvem letu so najbolj pogoste prehranske alergije – alergije na kravje mleko in jajca, ki se navadno pokažejo najprej na prebavi: trdovratni krči v trebuhu, bruhanje, driske, celo krvave driske, otrok ne napreduje na teži. Eden od znakov alergije pa so spremembe na koži: lisasti izpuščaji, otekline, pri hudih alergijskih reakcijah, ki jih povzročijo drugi alergeni v hrani ali pikih žuželk, pa je nemudoma potrebno poiskati zdravniško pomoč. V primeru, da otrok bruha, ga je potrebno obrniti na bok, ob oteženem dihanju pa ga postaviti v polsedeči položaj.
