Motnja puljenja las se najpogosteje pojavi pri najstnikih. (PhotoXpress)
Kaj je bolezen puljenja las?
Bolezenska motnja puljenja las oziroma telesnih dlak je stanje, ko pri človeku nastopi nevzdržna potreba, da bi si izpulil lase. Ker se posameznik upira tej želji, v njem nastane velika napetost, ki popusti šele, ko si iz kože izpuli lase. Motnja spada v skupino bolezni, ki jih imenujemo motnje nadzora impulza, kamor spadajo na primer še piromanija, kleptomanija in hazardiranje. Čeprav se o bolezni puljenja las govori zelo redko, ali celo nikoli, naj bi bila po raziskavah britanskih strokovnjakov ravno tako pogosta kot recimo anoreksija in napadi tesnobe.
Puljenje las najpogostejše med najstniki
Motnja se najpogosteje pojavi okrog dvanajstega, trinajstega leta starosti. Ker se puljenje las najpogosteje pojavi v najstniških letih, nekateri menijo, da gre za posledico hormonskih sprememb. Ddrugi domnevajo, da se bolezen lahko pojavi po stresnem dogodku, na primer po zlorabi, ločitvi ali po bolezni in smrti enega od staršev, ali pa celo hišnega ljubljenčka. Spet drugi pa puljenje las povezujejo s kompulzivno-obsesivno motnjo.
Puljenje las običajno spremljajo občutki velikega sramu, lahko pa tudi depresija, nihanja v razpoloženju, najstnik se umika vase in noče več početi stvari, ki jih je počel prej. Motnjo puljenja las lahko spremljajo tudi druga kompulzivna vedenja.
Kako odkrijemo in zdravimo motnjo puljenja las?
Dobra novica je, da je motnja puljenja las ozdravljiva in z veliko truda ter samonadzora jo lahko bolnik spravi popolnoma pod nadzor – torej preneha s puljenjem. Opozoriti pa je treba na to, da se motnja lahko kasneje v življenju zopet ponovi, zato morajo biti bolniki oziroma njihovi bližnji pozorni na znake.
Motnjo puljenja las je sicer precej težko odkriti, saj se jo najstnik zaradi velikega občutka sramu močno trudi prikriti, zato nosi pokrivala in se izogiba stiku z ljudmi. Še težje jo je odkriti, če si otrok ne puli las, temveč dlake nekje drugje na telesu. Zato bodite pozorni na spremembe v vedenju, predvsem na to, če se otrok kar naenkrat noče več pokazati v kopalkah ali brez pokrivala.
Vsaka sprememba v vedenju otroka seveda še ne pomeni, da je kaj hudo narobe, tako da brez nepotrebne panike. Morda pa je otrok le zašel v 
slabo družbo?
Postani prijateljica Ženske.si na Facebooku in najbolj zanimivi nasveti ti nikoli več ne bodo ušli!
