»
/ pred 8 let

Verjetno je nemogoče ugotoviti, kdaj vas je partner prvič prevaral, razen če vam tega ne prizna. Ena od raziskav pa je sedaj pokazala, da tisti, ki prevara enkrat, bo varal toliko časa, dokler ga ne bodo zasačili.

NOVICE
* This field is required
Foto%3A+Thinkstock

Foto: Thinkstock

Ob tem, da ga ne zasačijo pri njegovem početju, se prešuštnik počuti tako zelo fizično in psihično ugodno, da se razvija odvisnost. Avtor raziskave Robert Weiss trdi, da se to ne dogaja samo pri seksualni nezvestobi, ampak pri vseh oblikah prevare, celo pri čustveni nezvestobi. V vseh teh situacijah delujejo enaki mehanizmi, ki ustvarjajo povratno zadovoljstvo. Weiss izpostavlja tri mehanizme, zaradi katerih je skok čez plot nekaj prijetnega in ugodnega. Prvi je korist prešuštnika, ne glede na to, ali govorimo o seksualnem užitku, spogledovanju, s katerim si hrani ego ali kateremkoli drugem početju, za katerega ne ve njegov partner. Drugi mehanizem je občutek avtonomije, svobode in nadvlade nad žrtvijo prevare. Tretji mehanizem pa je zadovoljstvo zaradi kršenja pravil oziroma “zmaga nad sistemom”.

Zaradi teh mehanizmov, ki sprožajo ugodje in od katerih sčasoma postanemo odvisni, bo prešuštnik varal vse dokler ga ne zasačijo. Ko pa ga zasačijo, bo vse skupaj zelo težko tudi zanj, ne le za osebo, ki jo je varal.

Tagtags
,

Največ težav v odnosih nastane ravno zaradi tega, ker ljudje nismo v svojih naravnih vlogah.  Ko se ženske obnašajo po moško in moški po žensko. Kako naj bo ženska ženska, če ima ob sebi »otroka«, za katerega mora skrbeti, ga usmerjati in vzgajati? Ali res moški niso po 18. letu dovolj zreli, da bi lahko prevzeli vlogo tapravega dedca? Ali resnično potrebujejo nenehno usmerjanje in dodatno mamo?

Izguba spolne sle pri ženskah v najboljšem obdobju je precej pogost pojav. Ko se končno ustalimo z moškim svojega življenja in se vse postavi na svoje mesto, zaškripa v postelji! Pomanjkanje časa, stres, neomejeno obveznosti, slaba komunikacija med partnerjema in še kaj bi se našlo kot izgovor.

Nekoč sem se udeležila izobraževanja iz partnerske terapije, kjer je bilo rečeno: “Tretjina parov je srečnih, tretjina se jih razide, tretjina pa je na skrivaj nesrečnih.” Ta domislica se mi zdi posrečena in kar točna. Ampak zakaj bi nekdo vztrajal v odnosu, ki ga onesrečuje?