Foto: Profimedia
Valentinovo
Obstajajta dve vrsti ljudi. Eni, ki na praznike gledajo kot na praznovanje neumnosti človeštva in drugi, ki se veselijo in sodelujejo. Navsezadnje sodelujejo oboji, eni z odprtim srcem in veseljem, drugi z nekakšno krivdo v srcu, ker se zavedajo svojega prekrška. Tukaj so še zlobni in nevidni tretji, ki nam lepo zavijejo darila in mastno služijo na sreči ljudi. Ampak tudi ti se morajo nekako poistovetiti z eno od skupin. Ampak kar se tiče Valentinovega, je sram odveč. Valentinovo je star star praznik, začetki kažejo na 14 stoletje in razvoj romantičnega pojmovanja ljubezni. Ofelia v Hamletu omenja Valentinovo, zato nas res ne rabi skrbeti, da prenašamo nekakšno ameriško sranje na naša tla. Američani so praznik prevzeli od svojih očetov iz Evrope. Po neki legendi naj bi Valentin v bolečini neizpolnjene ljubezni izrezal svoje srce in ga dal še toplega, utripajočega poslati svoji ljubi. Se vam zdi za svojo ljubezen težko najti majhno pozornost?
SAD – Singles Awareness Day – Dan ozaveščanja samskosti
Mogoče prevod ni najboljši, ampak dobro povzame bistvo tega res novega praznika, ki kot senca sledi Valentinovem. O kakšni senci govorimo? Gre za temno sled neuslišane ljubezni, zavrnjenih daril, posmeha in zaničevanja. Kajti ljubezen je srečna samo za dva, dogaja pa se med vsemi. SAD (če prevedemo kratico, naletimo na besedo žalost -to be sad) praznujejo različno, nekateri 13. 2., drugi 15. 2., nekateri pa namesto Valentinovega. In kaj se praznuje? Praznuje se samskost, svoboda, praznuje se stanje človeka, ki ni odvisen od drugega in ne rabi ljubezni. Seveda je to praznik v povoju, porojen iz baročne nabuhlosti komercialnega Valentinovega. Biti samski postaja vedno bolj del kulture naše civilizacije. Zakaj ne bi tega tudi praznovali in povrh vsega na isti dan, ko vsi ostali praznujejo razpadajoče ideale dvorne ljubezni, ki je tako stara in razpadajoča, da jo lahko prekrijejo le gore prodanega parfuma.
Praznujmo
Praznujmo torej vsi, samski in poročeni, zaljubljeni in nezaljubljeni. Poveličujmo svoje stanje in naredimo si obred, ker obrede rabimo. Pri obredu se namreč dotaknemo svetega, tukaj ljubezni kot ideala. Za en dan se pretvarjamo, da je ljubezen nekaj več kot zapletena kemična formula in tako vstopimo v območje višjega. Ljubezen je vedno atribut najvišjega ali kar najvišje samo, bog je čista ljubezen in mi smrtniki imamo delež na njej, vsakič ko nekaj naredimo iz ljubezni ali z ljubeznijo. Ni si treba izrezati srca, majhna pozornost bo dovolj. Pozabite na komercialno obarvanost praznika, saj je možna ravno zaradi nas, ki dejansko kupujemo in bentimo nad izbiro.
Samski ljudje praznujejo svoj praznik. Praznik svobode. Ljubezen je namreč prisila, so okovi, ki si jih nadamo zaradi potrebe ali želje, še vedno so okovi, četudi nas delajo srečne. Biti zaljubljen je podobno kot biti zadet ali pijan, težko je najti sebe ali sebe ne izgubiti. Zato je potrebno samskost praznovati in jo sprejemati kot možnost razvoja posameznika. Ljubezen bo potem še močnejša, če si jo bomo želeli. Podarimo si nekaj zase, kupimo si darilo in uživajmo sami s sabo. Nekateri se udeležujejo protestov proti zaljubljencem, kar je najbolj neumna stvar, ki si jo lahko zamislim. Zabave za samske ljudi so bolj primerna ideja. 13.2.naredite noro zabavo s svojimi samskimi prijatelji in prijateljicami, Valentinovo bo toliko slajše. Ali ga boste zaradi mačka prespali ali pa boste z neznano brhko mladenko seksali kot zajci. Važno je torej, da praznujete in se zabavate.
Pridruži se nam na Facebooku in ne zamudi najbolj zanimivih objav.
