Bogati starec in mlada nevesta
Bogati starec je bil več kot navdušen nad svojo mlado, prelepo nevesto. Vendar so ga včasih obdajali dvomi, ali se ni poročila z njim samo zaradi denarja. Zato jo nekega dne vpraša: “Ali bi me ljubila, če bi izgubil vse svoje premoženje?” “Seveda bi te ljubila, norček. Bi ga pa pogrešala.”
Kdo bi potemtakem sploh omenjal emšo? Tisto starostno razliko, ki jo kvečjemu opazimo le ob praznovanju partnerjevega rojstnega dne ali postanemo za hip pozorni nanjo ob morebitnih začudenjih in “dobronamernih” nasvetih ljudi okoli nas. Vendar le za hip, saj vemo, da teža čustev vedno odtehta in pomete s predsodki.
Večino ljudi moti prevelika starostna razlika
Žal pa je, kot to kažejo opravljene raziskave, še vedno manj ljudi tovrstnega mnenja, kakor tistih, ki jim je starostna razlika pomemben dejavnik pri obravnavi nekoga kot resnega kandidata za partnersko zvezo.
Statistični izračuni kažejo, da so pri sklepanju zakona moški v povprečju za dve leti starejši od svojih partnerk. Kadar pa gre za starostno razliko dvajset let več ali manj, pa to predstavlja skorajda nepremostljivo oviro pri izbiri partnerja in večina ljudi tako raje obrne hrbet svojim emocijam, kot pa da bi se spustila v takšno razmerje.
Mladi se veliko raje odločajo za podobno stare partnerje, dočim tisti, ki se poročajo pozneje ali to počno drugič, niso toliko pozorni na leta in velikokrat so v teh primerih razlike v letih večje.
Takšni pari lahko živijo še bolj polno življenje
Kako pa žive tisti, ki so se odločili kršiti statistična merila, se zoperstaviti morebiti še vedno tlečim predsodkom družbe in zaživeti z deset, dvajset ali več let starejšim ali mlajšim človekom?
Raziskave kažejo, da kakovost zakona, kadar je med partnerjema velika razlika v letih, ni okrnjena oziroma je enaka kot pri tistih, v katerih sta partnerja približno enakih let, v nekaterih primerih celo boljša, saj čim starejši je človek, tem polnejša, bolj diferencialna in subtilnejša so njegova čustva. S tem pa se izboljša tudi odnos do partnerja.
Proč s predsodki!
Zakaj bi torej kalili ali se celo odrekli ljubezenski zvezi z nekom, do katerega čutimo naklonjenost, medsebojno privlačnost, s katerim imamo slične življenjske cilje in pričakovanja? Le zaradi predsodkov do starostnih razlik? Ali po drugi strani obstaja kje zagotovilo, da bo človek slične starosti z nami govoril enak jezik? Kakorkoli že, kot pravi hrvaški književnik, Vladimir Devide, “po poljubu tudi zvoki z ulice postanejo lepši”, zakaj ne bi torej z njimi obogatili tudi našega življenja in za vselej pometli s pomisleki?
