(PhotoXpress)
Iskanje prave mere iskrenosti in odkritosti
Šele ko smo si razjasnili lastne želje in pričakovanja do odnosa in do partnerja, smo lahko iskreni. Vendar pa se zdaj pojavi vprašanje, koliko iskrenosti je prava mera. Je treba partnerju zaupati vsako misel, ki se nam zapodi čez glavo? Ali se je bolje poslužiti angleško previdnih »white lies« in ne obremenjevati partnerja z mislimi, ki v resnici nimajo vpliva na vajin odnos, bi ga pa lahko prizadele?
Na to, kje je prava mera iskrenosti, ni univerzalnega odgovora. Morda se mu še najbolj približamo, če upoštevamo načelo, da se do drugih obnašamo, kot bi si želeli, da se oni do nas. Krhko ravnotežje je treba vedno loviti v sodelovanju s partnerjem.
Si o partnerju res želimo vedeti prav vse?
Vsi trdimo, da si želimo stoodstotne iskrenosti, da bi vsaj najintimnejši odnosi morali biti taki. Hočemo vedeti čisto vse, kar se podi po partnerjevi glavi: kaj je jedel za kosilo, koliko denarja je zapravil za svoj hobi, kaj mislijo o tvoji novi frizuri vsi njegovi prijatelji, in jasno, če ga vzburjajo druge ženske. Če bi nam res poročal o vsem tem, sploh pa o slednjem, kmalu ne bi bile več zadovoljne. Morda bi iskrenost postala edina pozitivna lastnost, ki jo še najdete na njem.
So laži sploh lahko nedolžne?
Nekateri pravijo, da je uporaba nedolžnih laži ali zamolčevanja ena temeljnih sestavin uspešnih partnerstev. Partnerju torej ni treba razlagati o vročem sodelavcu, pravzaprav lahko celo zatrdiš, da te tip z nasmeškom Brada Pitta in torzom Matthewa McConaugheya malce odbija, saj je nadut in rahlo trapast.
Kaj pa, če ugotoviš, da se Bradov nasmeh smeji tvojim duhovitostim kot nihče drug in si zaželiš čutiti Matthewov torzo ob svojem? Morda bi ti pravočasen pogovor s partnerjem odkril, kaj so tvoje resnične želje, preden bi se fantazija razplamtela do točke brez povratka.
