Foto: Thinkstock
V čem je problem?
Največji problem, ki ga marsikatera ženska NE VIDI, je začaran krog! To je tisti krog, ki nam servira vedno iste izkušnje z različnimi moškimi. Morda med menjavo preberemo kakšno knjigo, ki nam nabije ego do plafona, in mislimo, da smo se rešile začaranega kroga. Naslednji, ki ga spoznamo, je tako super fant, da kar ne moremo verjeti svojim očem… A sčasoma se izkaže, da se zgodba znova ponovi. Na začetku nima nihče na sebi nalepke: »Prizadel te bom.« Točno zato se vedno znova ženka pusti speljati na isti led.
Na to, koga izbereš, ne moreš vplivati!
Čeravno so na eni strani fantje (dobri fantje), ki bi zate naredili praktično vse, a ne čutiš kemije, to še ne pomeni, da moraš izbrati ravno takšnega moškega in se dobesedno prisiliti v vezo. Po nekaj letih boš postala tako zagrenjena kot švedska grenčica. Na drugi strani te mamijo vsi tisti moški, ki ti čez nekaj časa servirajo razočaranje. Temu se reče začarani krog. Kako to presekati, ne da izgubiš sebe in najdeš osebo, ki ti je naklonjena kot vsi dobri fantje in obenem zanimiva kot vse tiste barabe, ki so ti strle srce? To je umetnost!
Naša cona udobja je tista, ki nam uničuje življenje!
Ljudje smo mahnjeni na navade. Navade so tako globoko zakoreninjene, da včasih mislimo, da obstaja le to, kar mi doživljamo, ostalo (drugačno) ne obstaja. Še pred kratkim sem nekemu dekletu predlagala, da gre na zmenek z moškim, ki ga sama ne bi nikoli izbrala, in ona mi odvrne, da ni čutila, da bi on lahko bil pravi! Njen občutek, ki je navajen zgolj enih in istih dražljajev, ji kroji življenje! Ko slišim takšno cvetko, z vsem navdušenjem lahko odgovorim: »Kako lahko zaupaš tem svojim občutkom, če te sploh ne pripeljejo na željeno destinacijo?« Včasih mislimo, da je potrebno zaupati občutku (se strinjam), toda, če nas ta isti občutek vedno znova vodi na kriva pota, potem je logično, da je ta občutek pokvarjen. Nujno potreben popravila!
Kako iz cone udobja?
Včasih pogledam proti Kamniško Savinjskim Alpam in si odpočijem oči na belih vrhovih, ki se na soncu res prekrasno lesketajo. Včasih tega razgleda ni, saj vreme tega ne dopušča. Takrat mi pogled seže le do najbližjega hriba, ki je zavit v meglo. Takšen razgled je bistveno bolj omejen od tistega ob sončnem dnevu. Podobno funkcionira naša kletka: Ko smo zataknjeni v svojem življenju, vidimo zelo omejeno. Takrat je naše počutje kot dež. Ko si pogledamo kakšen romantični film, preberemo članek ali knjigo, ki nam ulije upanja, se nam pogled razbistri in takrat smo sposobni videti dlje. Takrat v naše življenje posije sonce. A kaj nam to pomaga, če vse skupaj gledamo le od daleč? Slej kot prej bo spet prišel dež, če bomo ostajali v naši kletki. Da gremo ven iz nje, se je treba fizično premakniti – tja, kjer je razgled, kjer sonce sije večino časa.
Da se premaknemo iz cone udobja, je potrebno narediti nekaj, česar naš organizem ni navajen. Iti na zmenek z nekom, s komer sicer ne bi šli – npr. Le tako lahko presenetimo naše stare navade in našim t.i. občutkom pokažemo, kdo je šef.
Če imaš dovolj razočaranja na ljubezenskem področju, se lahko prijaviš na zmenkarije, kjer ti mi izberemo osebe, s katerimi boš šla na zmenek. S tem boš presekala s starimi navadami, se odprla novim občutkom in se dejansko premaknila v življenju. Brezplačne prijave zbiramo na transformacija.si@gmail.com. Več si lahko prebereš na spletni strani www.transformacija.si
