Kdaj smo nezvesti?
V definicijo čustvenega varanja spada širok nabor dejanj, če misel opišemo kot dejanje. Težje je definirati samo varanje. Za nekatere je vedno odvisno od konteksta, za nekatere je to črno – bela zadeva. Pri teh je stvar zelo jasna, si ga vtaknil ali ga nisi, si jo poljubil ali je nisi. Če je varanje fizično, je krivda lahko dokazljiva, četudi si se res spotaknil in padel naravnost v njeno naročje. Črno-bel tip osebe ne zanima, kakšni so bili motivi, ali si si res želel, ali si bil žalosten, pijan, karkoli. Varanje je nesprejemljivo, za vsa svoja stanja si kriv sam in nosiš posledice.
Drugi vse povežejo s kontekstom. Varanje ne šteje, če si v tujini. Če si pijan in je bilo samo enkrat, če ti ni nič pomenila, če je šlo samo za seks. Tukaj smo zapisali pomemben stavek. Varanje ni varanje, če je šlo samo za seks. Torej seks ni bistvena komponenta varanja. Pri ljudeh, ki moralne odločitve povezujejo s situacijo, se približamo pojmu čustvenega varanja. Smo že v sivini. Kaj je tisto, kar partner ne sme narediti, kaj ga dejansko naredi nezvestega in to ni dejanje spolnega odnosa?
Foto: Profimedia
Laž je bistvo prevare
Eden od možnih odgovorov je laž. Vsaka zveza temelji na nekih skritih predpostavkah in pojmovanjih ljubezni. Ker si se odločil, da boš z nekom v zvezi, se upravičeno domneva, da si se odrekel vsem drugim možnim partnerjem. Če pokažeš interes za druge partnerje, prekršiš pravilo. Ne sprejemaš več predpostavke zveze. Če se s tem strinjata oba partnerja, ostaneta dve možnosti. Ali na novo definirata status svoje zveze in izključita ekskluzivno pravico drug do drugega ali se razideta. Zgodi se tudi, da eden od partnerjev laže že na začetku, ko vstopi v zvezo, ker se ne zaveda pasti in pomena zveze, ker je neizkušen, neumen ali dvoličen. Zato je dobro vedeti, kako tvoj partner pojmuje zvezo in kaj ta za njega vključuje. Kajti laž je ultimativna prevara, je bistvo prevare!
Sofistični izhodi
»Draga, ljubim te. Ampak saj razumeš, na svetu so milijarde ljudi. Ne moreva pričakovati, da sva idealen par. Zato je jasno, da če kdorkoli od naju sreča svojo sorodno dušo, da greva narazen«
»Dragi, pojdi v k…..«
Takšnega odgovora od ženske ponavadi ni, ampak pogovor teče naprej v liberalnem stilu. Ženske so tako rade liberalne, tako rade razumejo, moški pa so tako ponosni na svoje ženske, ki končno razmišljajo kot moški. Vendar bi morala vsaka pametna ženska poslati svojega, nedvomno izredno pametnega, moškega v k…. in obratno. Tukaj gre za edinstveno čustveno varanje. Zgornjo izjavo lako izreče samo nekdo, ki nima poguma ne moči. Ne moreš planirati življenja v dvoje na predpostavki, da slučaj ne bo posegel vmes (ali če verjamete v takšne stvari –usoda, Bog, itd). Življenje lahko načrtuješ samo na odločitvi, da boš z nekom živel v dvoje, ne glede na slučaj. Četudi ti naključje pripelje mimo tvoj ideal, ga moraš zavrnit, če si mož oziroma žena beseda. Včasih je bila poroka tista, ki je vezala, sama institucija poroke. Ker se ljudje več ne poročajo, vidimo večino zvez stati na odločitvi, da boš z nekom do konca življenja. Vendar ta odločitev ne more vključevati premise naključja. Za to odločitvijo mora stati človek, ki jo bo tudi prenesel, prenesel pa jo bo, če se bo zanjo trudil.
