Na začetku zveze, ko so v zraku metuljčki, hormoni, zmenki, sladka sporočila in spogledljive večerje, je partnerska sreča pravilo. Z leti, ko se odnosu pridružijo zahtevne službe ali še huje odsotnost le te, krediti, otroci, vsakodnevne rutinske obveznosti, osebnostne, finančne stiske, in vse drugo, kar nam na pot prinese življenje, pa se lahko sreča hitro sprevrže iz ljubezni v otopelost ali celo v sovraštvo. Kaj lahko naredimo, da v partnerskem odnosu ne zabredemo?
Za srečno zvezo sta potrebna dva srečna človeka
Drži kot pribito. Vidva ne moreta biti ali ostati srečna, če je vsak pri sebi nesrečen oziroma če izgubita stik s seboj. To se še posebej rado zgodi, ko v odnos vstopijo otroci. Poskrbita vsak zase, torej. Le srečen človek lahko deli srečo. Vsak izmed vaju mora početi stvari, ki ga osrečujejo, si vzeti čas zase, imeti čas in priložnost, da poskrbi za svoj videz in svoje notranje ravnovesje. Kot partnerja pa je na vaju, da drug drugemu to tudi poskušata omogočiti ter drug drugega spodbujata k tovrstnim dejanjem. Le, če bosta v stiku s sabo, bosta lahko v odnos vnašala pozitivno energijo, nežnost, ljubezen in razumevanje. Ne rečejo zaman, zdrav duh v zdravem telesu.
5 minut na dan samo za vaju, še avto ne vozi brez goriva
Grozno, kajne? Dan ima 24 ur, pa si je pogosto težko vzeti 5 minut samo za partnerja. A kaj to pomeni? To pomeni, nobenih otrok, nobene službe, nobenega telefona. Samo vidva, samo o vaju. Dotočita si goriva za nove podvige in napore, ki jih prinaša vsakdan. 5 minut, v katerih se dotikata, poljubljata, objemata, si povesta, kako sta v resnici. Če ne gre drugače, obesita na hladilnik koledar ali list, na katerem črtata dneve, ko sta teh 5 minut uresničila. Vizualizacija nas prebudi. Ko vidimo, kako gredo mimo dnevi, ko tega nismo naredili, bomo lažje razumeli, zakaj prihaja do prepirov in odtujenosti. Enako lahko naredita z eno uro na teden samo za vaju ali dnevom na mesec samo za vaju. Postavita si realne cilje, a ko jih postavita, jih tudi uresničujta.
Pohvala dela čudeže, kritika razdira
Poslušajte se. Danes se resnično poslušajte. Ste več kritizirali ali hvalili svojega partnerja? Radi vedno poveste, kaj je naredil narobe? In molčite, ko je kaj naredil dobro? Radi opozorite na na tleh ležeče nogavice, niste pa opazili, da je šel v trgovino? Pozitiven pogled na stvari lahko naredi bistveno razliko. Namesto, da se jezite, da spet pomivate posodo, bodite hvaležni, da se on medtem igra z otroki ali pelje vašemu avtomobilu menjat gume. In obratno seveda. Spomnite ga, da tudi vam dobro dene pohvala. Bodite motivator. Kritike pa se da povedati tudi drugače. Na primer: »Zelo bi mi pomagalo, če bi dajal perilo v koš. Ta čas bi lahko porabila zase in bi bila zvečer bolj sproščena za seks.« Verjemite, to bo odlična motivacija.
Z znanci smo prijazni, zakaj s partnerji tolikokrat nismo?
Slabo voljo nikoli ne znašamo na tiste, ki jih bežno poznamo. Znesemo jo nad tistimi, ki so nam najbližje. V tem ni nobene logike. Zakaj našim najdražjim rečemo besede, ki jih ne bi znancu nikoli? Predstavljajte si, da pride nekdo k vam na večerjo in stopi z mokrimi čevlji na preprogo. Vi mu rečete: »Pa daj, glej, kje hodiš, cel tepih boš umazal, kdo bo pa vse to sčistil?« Res zanimivo, tako zlahka kaj takšnega rečemo partnerju ali otroku, nekomu, ki nam niti približno toliko ne pomeni, pa vljudno rečemo: »Nič hudega, bomo že počistili.« Ker vemo, da bodo sicer odkorakali iz našega življenja. A nič ni samoumevnega v tem življenju. Ne zanašajmo se na to, da bodo naši najdražji ostali. Tudi oni lahko nekega dne spakirajo kovčke in rečejo: dovolj imam. Ne dovolita si, da se pripeljeta tako daleč.
O tem, kako lahko odnos pripelje do točke, ko si postaneta tujca, govori avtorski glasbeni prvenec Sanje Macur z naslovom Tujca. Vredno poslušanja.