foto:Profimedia
Zbudila se je, ko je bila zunaj še skoraj popolna tema. Prvi svit dneva, po katerem bo vse drugače, se je zavedla tujega moškega telesa v postelji. V nekaj sekundah so ji privrele misli v glavo in nočni dogodki so se ji kot film odvili pred očmi. Niko poleg nje je mirno dihal nekam v njen hrbet, očitno še vedno pogreznjen v globok spanec. Dve sveči sta že pogoreli do konca, je ostro dojemala okolico.
Počasi in nalahno, da ga ne bi zbudila, je vstala in se odpravila v kopalnico. Sproščeno je lulala. Ko se je napela ji je celo uspelo odcediti nekaj sperme. Niko je ponoči vsakič obilno ejakuliral vanjo. Neskončna zaloga se je spomnila Darjinih šaljivih pripomb s plaže in se nasmehnila sama pri sebi. Samo malo je odprla vodo pri bideju in se umila. Upala je, da glasno šumenje vode v kotličku nad školjko ne bo koga prebudilo.
Mimogrede je stopila še v kuhinjo. Kanapeje bi bilo treba kmalu pojesti. V hladilniku za take količine ni bilo prostora, je videla, ko je pokukala noter. Vtaknila je enega v usta in potem še drugega. Pravo bogastvo okusa. Pol kozarca mrzlega pomarančnega soka jo je odžejalo in osvežilo.
Ko se je vrnila v spalnico, je Niko še vedno spal tako kot ga je zapustila. Tiho je legla nazaj in pokrita z rjuho, ki jo je potegnila čezse, poslušala zvoke prebujajočega se mesta, ki so jo v minuti zazibali nazaj v spanec.
Šumenje prhe v kopalnici in premikanje v postelji poleg sebe jo je nekaj kasneje zdramilo iz sladkega jutranjega spanca. Skozi okno so zdaj zadušeni z zaveso že prodirali sončni žarki.
»Dobro jutro pikica,« jo je pozdravil Niko, ko se je obrnila k njemu. »Dobro jutro,« mu je ovila roke okrog vratu in mu vrnila jutranji poljub.
»Si dobro spala?« ji je s prsti drsel po hrbtu gor in dol, da bi predla od zadovoljstva, če bi bila muca.
»Odlično,« se je pohvalila. »In ti?« je še vljudno pristavila.
»Kot top,« ji je priznal.
»In tale?« ga je prijela za penis, ki ga je njen objem in gibanje teles postavilo pokonci, ali pa morda sploh ni uplahnil.
»Tale nagajivec nikoli ne spi,« je zamrmral. Viagra je mogoče še vedno delovala, pa tudi, če ne bi, so bile jutranje erekcije nekaj običajnega. Ob takem golem dekletu poleg sebe, kot je bila Andreja, bi bilo sicer zelo čudno, da je ne bi imel.
»Mogoče bi moral dobivati zanj posebne uspavalne tabletke,« se ji je nasmehnil.
»Ne ne,« je odkimala z glavo, da so ji zanihali lasje. »To ni dobra ideja.« Začela mu ga je nežno drkati. Gor in dol z rahlim prijemom vitkih prstov. »Sprostilna masaža bo nanj delovala veliko bolje,« se mu je sladko nasmehnila.
»Težko bi se strinjal bolj kot se že ta trenutek,« ni mogel odvrniti pogleda od gibov njene roke na svojem pokonci stoječem korenjaku.
»Nič ne bova zavlačevala,« mu je pojasnila, ko sta zaslišala govorjenje zunaj na hodniku. Ud se je lepo odzival na njena ljubkovanja in z napenjanjem oznanjal, da bo kmalu pripravljen. »Mi podaš robček, prosim?« je za hip ustavila gibanje in samo držala vroči falus v roki, ki nekajkrat protestno utripnil, ker se je premikanje zapestja ustavilo.
»Bolje bo dva,« je z nagajivim nasmehom na ustnicah posegel do predala omarice.
Z robčkoma v drugi roki je dobro pripravljena na izbruh nadaljevala delom. »Zdajle bo,« mu je zaupala, kot da sam tega ne bi vedel, a je le zanj želela z besedami okrasiti njegovo izliv. V trenutku, ko mu je otrdel do konca, da se je zasvetila glavica in povečala svoj obseg, da jo je komaj zaobjela v dlan, je spretno ujela prve brizge. Z gibi spolzke roke je drsela gor in dol in uživala v njegovem hropenju, trzanju bokov, kot bi hotel občevati v njeno pest. S podstavljenim robčkom je lovila kapljajoče seme, ki ji je polzelo med prsti.
»Še enega ali morda dva bi potrebovala,« je dvignila pogled, ko se je njegovo sopenje nekoliko umirilo.
»Je masaža pomagala?« se mu je sladko nasmehnila, mu brisala ud, in otirala prste.
»Mislim, da se bom še zaljubil vate,« ji je resno priznal. Ob njegovih besedah se je nagnila naprej, mu zaobjela obraz z dlanmi in ga kratko poljubila na ustnice.
»Mislim, da bi se kaj takega lahko pripetilo tudi meni.«
»Mar se morava že obleči,« se je nasmehnil, ko je vstala iz postelje in potegnila spalno srajčko čez glavo, ki se je na srečo končala samo par centimetrov nad boki in po sredini bogato razkrivala sočno špranjo nočnih doživetij. Po zvokih iz stanovanja sodeč sta bila Darja in David že nekaj časa pokonci.
»Ti kar ostani nag, dekleta pa moramo biti v jutranjih urah bolj spodobne,« se je zahihitala v odgovor. Spodobna v tem oblačilcu?
»Kar se mora ni težko,« je tudi sam vstal.
»Dobro jutro zaspanca,« sta ju od mize pozdravila Darja in David, ko sta vstopila v kuhinjo. Pred njima so bili za zajtrk seveda razpostavljeni včerajšnji kanapeji in skuhan čaj.
»Si dobro spala?« je David vstal in jo še vedno gol, objel. Prav tako je tudi Darja, edina jutranje spodobno oblečena v rdečo pižamo, skočila svojemu fantu v objem.
»Dobro,« je tiho odgovorila in se tiščala vanj. Glavo mu je naslonila na prsi in kmalu bi bila zajokala.
»Saj je vse v redu,« jo je gladil po hrbtu in napeti zadnjici, ko je nekajkrat tiho smrknila. David je bil tako zelo njen, se ga je trdno oklepala.
»In ti?« ga je vprašala, ko je pretresena prišla nekoliko k sebi. Odmaknila je glavo in si z zapestjem na hitro obrisala mokre oči.
»Tudi dobro,« se ji je previdno nasmehnil ob spominu na vročo noč z vitko blondinko. »Pojej nekaj kanapejev. Se boš takoj počutila bolje,« je skrbel zanjo.
Darja je medtem pripravila še dve skodelici in jima nalila čaja:
»Pazita, še vroč je.«
Po zajtrku se je res počutila bolje.
»Daj, še vzemi,« jo je spodbujala Darja.
»Že tako imam deset kilogramov več kot ti,« se je v smehu branila.
»Največ pet, se ni strinjala, »in jaz sem že po konstituciji zelo suhljata.«
»Rada bi imela tako postavo kot ti,« je rekla Andreja.
»Jaz pa kot ti,« je prasnila v smeh Darja. »Imela bi večje prsi in manj koščeno zadnjico.«
»Jaz pa kot Niko,« se je ponorčeval David iz odsotnega kolega, ki se je pred nekaj minutami odšel pod prho. »In tvoja zadnjica je resnično ljubka.«
»Joj, še več kot polovica jih je. Le kaj sem mislila,« je zavzdihnila Darja in vzela še en kanape. »Škoda bi jih bilo vreči proč.«
»Koga pa?« je Niko slišal samo zadnji stavek, ko je vstopil v kuhinjo.
»Kanapeje,« mu je pojasnila Darja.
»Nesimo jih na plažo!« se je spomnil David. »Imeli jih bomo za malico, kar ostane lahko ponudiš tudi ostalim.«
»Recimo vedno sestradanim drkotom,« je predlagal Niko.
»Že tako jih je vse polno okrog nas,« se je smejala Andreja. »Potem se jih sploh ne bomo mogli znebiti.«
»Potrebovali bi hladilno torbo,« je praktično razmišljal David.
»Te nimamo, a ne?« je vprašujoče pogledala Nika, ki se je vedno izkazal kot dober rešitelj praktičnih problemov. Tudi tokrat.
»Spodnja soseda jo ima, če jo sama ne potrebuje, seveda.«
»Boš šel vprašat?« ga je previdno vprašala. Njej bi bilo nerodno prositi neznane ljudi, ki jih je morda dvakrat do zdaj srečala na stopnišču.
»Evo, grem vprašat.«
»Jaz pa medtem pod tuš. Takoj bom,« je še dodala Andreja.
Ko se je oprhala, so v kuhinji že zlagali številne, lepo okrašene koščke kruha na kartonaste pladnje, jih zavijali v aluminijasto folijo, in polagali na dno hladilne torbe.
»Več nadstropij jih bo.«
»Toliko stvari za na plažo, kot jih imamo danes, še nikoli nismo imeli,« so zlagali vse skupaj v hodnik. »Vajino prtljago bova zvečer midva peljala z avtom do kampa, saj ne bosta mogla tovoriti vse s kolesi,« je Niko pretehtaval logistične načrte.
»Upam, da nam Nemca varujeta prostor,« je umetno povečal paniko še David. »Če ne bomo lahko vsi štirje sedeli kar na torbi.«
»Na polurne izmene.« Niko je vedno nadgradil Davidove šale.
No na srečo se je vse dobro izteklo. Uspelo jim je najti parkirni prostor in njihova ploščad je bila še prazna. Ne samo, da sta jo gospod in gospa čuvala za njih, celo nekaj svojih rezervnih brisač in kopalni nahrbtnik sta položila nanjo, da se jima ni bilo treba pregovarjati z obiskovalci, ki so dopoldan prihajali na novo. Sredina julija je bila konica poletne sezone in temu primerno je bilo na plaži vsak dan več ljudi.
»Samo, da se je vse srečno izteklo,« si je Darja obrisala potno čelo. Hladilna torba je zdaj varno shranjena v senci med skalami čakala čas kosila.
»A greva v vodo?« jo je povabila Andreja, ko sta končali z urejanjem prostorčka in nameščanjem pisanih ležalk. Fanta sta medtem že odšla na obhod po plaži v pričakovanju zanimivih odkritij.
»Oh ja, pojdiva,« je bila Darja takoj zato. »Še nikoli raje kot danes.«
Sonce je skozi od dežja umito vedrino neba še bolj pripekalo, a voda je bila nedvomno hladnejša in še bolj osvežujoča kot prejšnji dan. Počasi, zamah za zamahom sta plavali navzdol ob obali.
»Koliko je samo prometa na morju,« sta se ozirali za turističnimi ladjami, ki so vozile tesno ob rtu in naprej proti Limskemu kanalu. Nekatere so celo nekoliko zmanjšale hitrost, da so imeli vodiči čas razložili ljudem na krovu, kaj se dogaja na tem pregrešnem koščku obale.
»A greva prav dol do bifeja?« je predlagala Darja. Z Andrejo ob strani bi kar plavala naprej in uživala božajoč občutek vode na golem telesu.
»Dajva,« je bila ideja všeč tudi njej. Saj ni bilo tako daleč in plavanje bo prav tako dobra rekreacija, kot bi bil jutranji tek.
»Misliš, da bova dobili kavico na odlog plačila?« je za trenutek zaskrbelo Darjo, ko sta po nerodnih spolzkih kamnih malodane po vseh štirih lezli iz vode.
»Zastavili bova najini kolesi,« se je smejala Andreja prijateljičini skrbi. »Dve kavi sta že vredni!«
V bifeju so bili med seboj pomešani goli in oblečeni gostje. Lastnik jima je z veseljem postregel celo z brezplačno kavo in prav tako z velikim zadovoljstvom pogledoval k njima kot vsi ostali gostje. Stisnili sta se prav na konec lesene točilne mize, veseli, da sta skupaj staknjenih glav našli čas za intimen pogovor.
»Povej,« je skoraj zašepetala, »kako je bilo z Nikom?«
»Zelo lepo,« je Andreja čisto spontano položila dlan na Darjino roko. Iz prijateljičinih oči je sijala omamna radovednost. Vse bi bila rada vedela.
»Sta velikokrat?« je pordelih lic spraševala dalje.
»Petkrat. Ti radovednica ti!« se je narejeno ujezila nanjo, a ji takoj vrnila vprašanje. »In vidva?«
»Celo noč. Skoraj nič nisva spala.«
»Revica uboga,« se je nasmehnila Andreja in takoj nato z resnejšim glasom: »Te je bolelo?«
»Ne,« je odkimala. »Imela si prav. Tvoj silikonski gel je odličen.«
Andreja je prikimala. »Dober je, da. Midva vedno uporabljava samo tega.«
»Je tudi Niko tebe v ritko?«
»Kaj mu je pa preostalo drugega, saj si ga ti spravila na te misli.«
»Oprosti no,« sta se zarotniško hihitali na koncu točilne mize. Moški so ob tem še bolj pogledovali k njima in naročali novo pijačo, da so imeli možnost dlje časa pasti poglede po njunih telesih.
Še vedno držeč jo za roko, jo je pogledala v oči.
»Obiščita naju v kampu, za cel dan ali dva, boš videla, kako je tam lepo.«
»V ponedeljek?« je predlagala Darja. »Niko bo želel v teh dneh in za konec tedna ostati tukaj na plaži. Pravi, da se takrat menda največ dogaja. Saj bosta tudi vidva prihajala?« Zaskrbljeno je pogledala Andrejo. Nekako si ni več predstavljala, da bi bila tukaj sama, brez prijateljice in Davida, tako kot sta bila prvi dan.
»Seveda bova. Dvomim, da bi se David zlahka odpovedal vajini družbi in tej plaži.«
»In ti? Bi se odpovedala?«
»Nikoli Darja.«
»Moj bog, Andreja. Kot bi bili sestri.« Toplo sta zrli ena v drugo.
»Še z nikomer si nisem bila tako blizu kot s teboj,« ji je priznala.
Nekaj časa sta v tišini premlevali vsaka svoja čustva. Vse je tako čudovito pomešano in šele na nekakšnem začetku smo, je razmišljala Andreja. Brez reda, vse razmetano naokoli. Niko, David oh in seveda Darja. Sploh ona. Darja.
»Tudi jaz ne,« ji je priznala. »Ti si moja sestrica, ki je prej nisem nikoli imela.«
»In ti moja,« je Darja gledala vanjo z velikim vlažnimi očmi, kot bi v njej iskala zanesljivost in oporo.
»Nekaj bo treba narediti,« je bila odločena Andreja. »Skleniti moramo nekakšen medsebojni dogovor, smernice. Kar smo imeli sinoči, se zagotovo ni končalo z današnjim jutrom.«
»Kot na primer, ko se dva dogovorita, da bosta hodila. Da bosta fant in dekle. Od tistega trenutka dalje, je za oba takoj lažje.«
»Imata se na kaj opreti. Dejstvo, da sta postala par, jima vliva medsebojno zanesljivost,« se je strinjala Andreja.
»Si bova že kaj pametnega umislili,« se je Darja spodbudno nasmehnila prijateljici.
»Ali pa si bosta David in Niko.«
»O tem si lahko popolnoma prepričana!« sta se zahihitali kot dve razposajeni najstnici, da so vsi z obžalovanjem zrli za njima, ko sta odšli.
»Te sandale so res primerne res samo za v vodo,« sta se pritoževali druga drugi, ko sta hodili ob obali nazaj proti plaži.
»Poglej, školjka! In še ena!« je bila navdušena Darja, ko ju je s hipnim počepom pobrala iz proda, pomešanega s peskom. Takoj je podala eno Andreji.
»Imeli ju bova za spomin na vroč julij, ko smo se spoznali,« je predlagala Andreja.
»In gledali vanju, ko bo zunaj snežilo,« se je nasmejala prijateljica.
»Saj ne morem verjeti,« se je nasmehnila Andreja, ko sta se približali njihovem mestu. David in Niko sta ležala pod sončnikom, in spala. Žoga je pozabljeno počivala v kamniti razpoki.
»Smrči, poslušaj,« si je Darja z roko zatisnila usta, da se ni glasno smejala.
»Mar bi šla na kavo, tako kot midve,« sta bili tiho šepetaje ponosni nase in se še sami nekako uspeli skriti v senco. Medtem, ko je Darja že stotič listala po svoji stari reviji, je šum morja tudi njo kmalu zazibal v dremež.
»Andreja zbudi se, bomo jedli,« jo je David požgečkal pod nosom s posušeno travnato bilko.
»Še nikoli nisem zaspala po jutranji kavi,« je začudeno pripomnila, in pogledala na uro v kopalni torbi. »Saj je res že čas za kosilo,« je bila presenečena.
»Več smo spali dopoldne tu na plaži, kot ponoči doma,« je Nikova pripomba povzročila nekaj zadrege in nekoliko prisiljenega hahljanja. Darja je razporejala kanapeje na papirne krožničke. Ponudila je tudi sosedoma nad njimi:
“Wir haben gestern eine Party gefeiert. Und nun haben wir welche übrig. Bitte, nehmt euch.”
“Liebend gerne! Vielen Dank,” sta se zahvalila in res vzela ponujeni kartonasti pladenj.
»Odlično govoriš Nemško,« je bil navdušen David, ki je sicer v tem strogem jeziku znal prebrati vsa tehnična navodila, a se pri ponujanju malice zagotovo ne bi dobro izkazal.
»Hvala,« se mu je nasmehnila Darja.
“Die schmecken sehr gut. Haben sie die selbst zubereitet?” je nadaljevala gospa, ko je videla, da Hrvatica zna več njune govorice, kot sta si z možem do tega trenutka predstavljala.
“Ja. Ich habe sie selbst gemacht,” je ponosno prikimala v odgovor.
V nekaj minutah je vsega zmanjkalo, ko sta za tem kot dve hostesi ponudili še ostalim na plaži. Problem s kanapeji je bil v splošno zadovoljstvo končno rešen in skoraj vsak je dobil nekaj, če se je le pravočasno pobrigal za to.
»Zdaj naju poznajo že skoraj vsi,« se je smejala Darja, ko so ju ljudje pozdravljali, ali jima tudi samo prijateljsko pokimali med kroženjem po plaži. Predvsem drkoti so neutrudno postopali okoli parov in čakali na svoje trenutke. Na srečo je bilo zaradi viška poletne sezone tudi za njih dogajanja dovolj in so zlahka prišli na svoj račun.
