Foto: Profimedia
Na hitro je še rahlo poudarila ličnice. Ne preveč, samo toliko, da se je ten obraza lepše ujel z dolgimi temno rjavimi lasmi, ki so ji spuščeno padali preko ramen. Bela bluza in ozke kavbojke so poudarili vitkost brezhibne postave in hkrati izrazili preprosti slog oblačenja. Črni sandali z ne pretirano visoko peto, so njeni hoji dodali pridih zatajene čutnosti.
O zamujanju v službo ni smelo biti govora. To se ji ni nikoli dogodilo. Vse dobre navade iz študija ekonomije, kjer je bila vedno med prvimi, je ohranila tudi na delovnem mestu. Saj ne, da bi ji to kaj dosti koristilo, vendar s slabimi navadami kakršne so imeli nekateri sodelavci, ki so vsakodnevno prihajali med zadnjimi, vseeno ni nameravala začeti.
Prolog seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ
Z zaposlitvijo je imela srečo. Že ob koncu prvega letnika jo je opazil lovec na talente iz agencije, ki jo je najela velika mednarodna korporacija, ki si je kasneje dala zgraditi eno največjih poslovnih stavb v trgovskem središču glavnega mesta. Hitro so bili dogovorjeni in Andreja je tam vedno opravljala zahtevano prakso, ter v bolj prostih mesecih delala preko študentskega servisa. Po končanem študiju je postala visoko kvalificirana deklica za vsa opravila, z ogromno zadolžitvami in slabo začetniško plačo. Potrebovali so jo vsi skupaj in vsak posebej. Postala je vir informacij in največkrat edina slutila, kako so projekti, s katerimi se je ukvarjala Slovenska ekspozitura med seboj povezani. Starejši sodelavci na višjih položajih, in navsezadnje so bili prav vsi takšni, so ji nalagali vedno več nalog in odgovornosti. Telefon ji je zvonil podnevi in ponoči, ob koncu tedna, v kopalnici, v kuhinji. Povsod. Podpirala je svoje sodelavce, ki so njeno pomoč zaradi neopredeljenosti delovnega mesta, ki ga je zasedala in navidezne mladostne neizkušenosti jemali za samoumevno, da so lažje opravljali svoje lastne zadane naloge.
Kljub trdemu delu je njen trud v podjetju mineval neopaženo, seveda tudi neustrezno nagrajeno. Andreja je postala samoumevna, pri tem pa tiha in nezahtevna. V resnici je bila taka že od osnovne šole dalje, prav tako tudi v gimnaziji in fakulteti, kjer so namesto nje zanjo vedno govorili njeni rezultati. V velikem steklenem panju je redko kdo vedel, da je njena diplomska naloga zajemala analizo terminskega borznega trgovanja, s katerim se je nekaj let ukvarjala tudi v praksi in krepko oplemenitila po umrlemu očetu podedovani denar. Danes v ponedeljek, ko bo v podjetju brnelo kot v panju, se je odločila, da končno požene svoj načrt. Napočil je čas za spremembe in nekaj malega zabave.
Med vožnjo proti Mestu nakupov je še zadnjič preletela vse ključne točke. Ni imela občutka, da bi lahko šlo kaj narobe. Delovni dan se je lahko začel.
Že zgodaj dopoldne se je potrudila, da je lahko v čajni kuhinji srečala direktorjevo tajnico Anito. Seveda je vedela, da bo ob tem času tam, tako kot je bila vsak dan. Vsa dogajanja v podjetju so po dobrem letu in pol redne službe zanjo postala rutina, obnašanje sodelavcev do neskončnosti predvidljivo.
»Mi lahko urediš deset minut z glavnim?« jo je zaprosila, potem ko je nekaj minut hvalila njeno novo pričesko in se seznanila z dejstvom, kako obupno barvo za lase je zopet izbrala Sabina. Dekleta, ki so se spoznale na računalnike in nekatere od njih, o bog, kako nenavadno za ženske, celo na programiranje, so bile običajno popolnoma nesposobne poskrbeti za svojo zunanjost, je tajnica razvijala svojo teorijo, iščoč v Andreji naravno zaveznico, ker tudi ona ni bila računalničar. Uprava in ekonomija, to je vendarle eno in isto, je bila mnenja.
»Seveda,« se je strinjala, zelo zadovoljna z odzivom kolegice, »te pokličem, takoj ko bom videla, da je prost in dobre volje.«
»Hvala. Zlata si.« Toplo se ji je zazrla v oči in napravila kljukico na prvi točki svojega načrta.
Prolog seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ
Čas ji je kot običajno hitro mineval. Med izpolnjevanjem neštetih želja svojih sodelavcev, kako zelo nesposobni so bili nekateri pri delu in zanimivo, hkrati izredno sposobni pri poudarjanju svojih zaslug, je kot na dlani videla odvijanje projektov in vnaprej predvidela ozka grla in težave. Zabavala se je sama pri sebi s tem, ko je ugotavljala, kako redko se je zmotila v svojih napovedih.
Anita, je pokazal ime klicatelja njen osebni prenosnik.
»Pridi.«
Načrt se je začel odvijati. Z odločnim korakom se je napotila proti direktorjevi pisarni.
David je že nekaj dni vznemirjeno pričakoval pomemben ponedeljkov sestanek. Celo prosti dnevi za konca tedna, ki so vedno zelo hitro minili, so se mu tokrat vlekli v neskončnost. Nedeljsko popoldne je hotel prebiti na kavču ob dobrem filmu, a se je presedal kot na trnih, misli pa so neprestano mu uhajale vstran od sicer zanimivega dogajanja na ekranu. Poslovno srečanje v veliki stolpnici bi lahko pripeljalo do znatnega naročila za njegovo elektrotehnično delavnico, s katero je začel v prvih mesecih po zaključeni srednji šoli. Prvih nekaj let mu je posel tekel odlično. Sčasoma, ko je postalo dela preveč, so se mu pridružili še sodelavci, ki so kmalu postali njegovi prijatelji, ne samo zaposleni. Seveda si pri tem ni delal prevelikih utvar. Ko so leta krize začela klestiti po naročilih in s tem tudi po prihodkih, se je točno zavedal, da odgovornost leži na njem in da mora vsak mesec poskrbeti za delo in posledično za plače zaposlenih. Prvo zanje, potlej zase. Kar ostane. Včasih je ostajalo dovolj, zadnja leta vse manj, včasih tudi nič.
Montaža od osrednjega hladilnega sistema ločenih malih klimatskih naprav, ki bi hladila soncu najbolj izpostavljene jugozahodne pisarne ob najbolj vročih dnevih poletja, o katerih je govoril naročnik, bi jih dobro zaposlila preko poletja, ko je dela še zlasti primanjkovalo. Skupaj z dopusti bi jim projekt pomagal prebroditi krizno obdobje. Morda bi se lahko dogovoril tudi za tekoče vzdrževanje, je upal. Navsezadnje je bilo treba menjavati filtre in vsako poletje sproti podrobneje nastavljati delovanje.
Veselo si je požvižgaval, ko si je zgodaj zjutraj še zadnjič pred ogledalom pogladil črne lase in že drugič pihnil nekoliko dezodoranta pod pazduhe.
Na poti ven je stopil še za nekaj minut v delavnico in se na kratko pogovoril s sodelavcema. Oba sta že od jutra izdelovala električno krmiljenje za serijo tovornih dvigal. Drugi trije so bili na dopustu. Popolnoma jasno mu je bilo, da je dela za obadva samo še za ta teden, potem bi bilo najbolje, da kar vsi skupaj odidejo na dopust. Do jeseni.
Ko je sedel v dostavnik in pognal proti mestu nakupov, ga je kljub prirojenemu optimizmu stiskalo v želodcu. Bolje, da dobi to delo, ali pa mu bo neprofitno delovanje podjetja požrlo vse prihranke in zalogo, ki mu jo je uspelo prihraniti ob poslovno bolj uspešnih letih.
Po kratkem pojasnilu, ki ga je moral spregovoriti v reže domofona, se je rdeče bela zapornica dvignila in mu odprla dovoz na službeni parkirni prostor. Potisnil je svoj dostavnik na prazno mesto in s pogledom ošinil vozila, ki so jasno kazala, da uslužbenci tega podjetja nimajo večjih težav z denarjem.
Brkati varnostnik v prostorni veži, ki bi bila na čast večjemu kamnoseškemu podjetju, mu je ponudil izkaznico obiskovalca in ga napotil v smeri dvigal.
Dvigalo je šinilo kvišku proti petindvajsetemu nadstropju. Uprava. Kjer se deli denar, je pomislil in se zazrl v ogledalo na steni. »Zdaj se le izkaži,« si je tiho zamrmral in se spodbudno zazrl sam sebi v modro sive oči.
Avtor podlistka je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.
V pričujočem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.
Več o knjigi se da prebrati tudi na njeni FB strani:
https://www.facebook.com/pages/Ju%C5%BEno-od-pekla/258513797676858
Knjigo lahko zdaj naročite tudi neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.
