Foto: Thinkstock
Janez je drvel po hodnikih in predavalnicah. Misli so mu bliskovito preskakovale iz problema na problem. Kot novi asistent na fakulteti se je zares želel izkazati. Posledično je opravljal več nalog naenkrat in obremenjeval možgane do maksimalne zmogljivosti.
Vse bi bilo še v redu in bi teklo dovolj gladko, če ga ne bi iz delovnega ritma metalo neprestano srečevanje lepih deklet. Študentk. Bruck. Obiskovalk. Vse so bile mlade in vse so bile lepe. Občutek je imel, da so vsepovsod. Fakulteta je bila videti kot natlačena z njimi. Vedno so hodile po istih hodnikih kot on. Človek bi si mislil, da jih je na faks vpisanih precej več kot fantov. Pa temu ni bilo tako. To je sedaj že zatrdno vedel, ker je preveril podatke pri dekanovi tajnici, ki mu je – tudi ona v kratkem krilcu, o bog bodi usmiljen, kazala statistiko vpisa po spolih za nekaj let nazaj.
Študentje ga pri delu nikakor niso motili. Njim ga nikoli ni uspelo potisniti iz dnevne rutine in razmišljanja. Hvala bogu, se je s kratko molitvico na tihem zahvalil stvarniku, da ga ni ustvaril kot BIseksualca. Toda po vsakem srečanju lepega dekleta – roko na srce, grdih na faksu sploh ni bilo – je potreboval minuto ali dve, da se je lahko vrnil v poprejšnji tok dogajanja oziroma delovanja. Skoraj kot kopica nepotrebnih ponovnih zagonov, ob instalaciji operacijskega sistema na nov računalnik.
Dekleta so rada pogledala za visokim, vitkim, skoraj že črnolasim asistentom. Prav zares jim je bil všeč. Vedno v spranih kavbojkah, dobro volje in ustrežljiv. Povrhu vsega še mladosten in živahen. Pravi tip. Z veseljem so se spogledovale z njim in to mu ni pri njegovih problemih prav nič koristilo.
Saj ne, da bi bil nevzdržno potreben ali željan ženske družbe. Kaja, njegovo dolgoletno dekle, je zadovoljevalo vse najstrožje kriterije, ki bi jih kot moški lahko imel. Simpatična, skoraj že lepotica in zelo zelo radoživa v postelji. Dve leti mlajša, svetlolaska, s srednje dolgimi lasmi, ki jih je večkrat spletla v kiti, ki sta se lepo podali k njenemu malce širšemu Slovanskemu tipu obraza.
Skupaj sta hodila že od njenega sedmega razreda osnovne šole dalje. Njen prvi, zadnji in edini fant. Mr. Najboljši. O tem je bila popolnoma prepričana. Z njo so se strinjale mama,
ata, prijatelji, boter Vinko in kolegice iz občinske upravne enote, kjer je bila zaposlena. Idealen fant, idealno razmerje. Tudi ona je bila njegovo prvo dekle. Začetne korake v spolnem življenju sta prav zabavno prehodila. Brez večjih stresov in pretresov. Seks je bil vedno boljši in sedaj že dolgo časa, vrhunski.
Nobenih dobrih, še manj pametnih, razlogov ni bilo, za Janezovo razgledovanje in občudovanje drugih punc. Pa vendar … Mlada ženska bitja okoli njega so ga neustavljivo privlačevala in ni si mogel, niti hotel, kaj dosti pomagati proti temu. Seveda je imel Kajo nesporno in brezmejno rad. Tu ni bilo nobenega pomisleka. Ampak toliko deklet … in pomlad je tako dobro kazala. Vse je letos neobičajno hitro ozelenelo že na začetku aprila.
Janez je veliko razmišljal in z veseljem raziskoval. To je imel v krvi. Internet je kot vedno ponujal ogromno informacij, in če si jih znal (on jih je znal, pa še kako dobro, celo druge je tega učil) pravilno opredeliti, si lahko vedel, kaj se dogaja, včasih celo, kaj se bo predvidoma dogodilo.
Informacije in logika, je razmišljal ko je imel čas, oziroma, kadar njegovi možganski resursi niso bili zasedeni z delom, ki ga je opravljal namesto učenih profesorjev. Najino spolno življenje, najin seks je na višku, je ugotavljal. Že nekaj časa. In z vrha pot vodi samo še navzdol, mu je šepetala v uho vražja logika.
Prebiranje tujih izkušenj, ki so jih ljudje zaupali anonimnosti interneta, je njegovo tezo samo še potrjevalo. Janezu to ni bilo všeč. Nikakor ne. Treba je višje in naprej. Nebo je meja. Tudi pri seksu. Posebej še tam.
Kaja ni imela takšnih problemov. Svojo seksualnost je lepo podredila njegovemu vodstvu in všeč ji je bilo tako. Sledenje hitremu tempu v vedno nova doživetja, ni bilo zanjo niti najmanj dolgočasno. Janez je oboževal raznolikost in to ji je zelo odgovarjalo. V vseh teh letih, odkar sta bila skupaj, sta poskusila in prakticirala praktično vse. Prav nikoli doslej, ji še ni prišlo na misel, tako kot je to mučilo njega, da je pred njo, pred njima, samo še ponavljanje že doživetega. Radostni užitki, nagrajeni z močnimi orgazmi, so ji zadostovali, da je z velikim veseljem hodila po poti spolnega razvoja, ki jima jo je začrtoval on. Seks je bil nekaj, za kar je vedno poskrbel Janez in če ni, ga je pač prijazno opomnila, da je že napočil čas za akcijo.
Toplega majskega večera, sta oba sedela na majhnem balkonu podnajemniškega stanovanja. Po vročem ljubljenju sta velikokrat ohladila svoja vroča telesa kar zunaj. Janez običajno gol, Kaja zavita v vijoličasto satenasto rjuho. Hladen božajoč saten ali morda svilo na razgretem telesu, to je imela najraje.
Čisti možgani, strasti ne obvladujejo njunih misli, zdajle bo pravi čas, se je hrabro odločil spregovoriti:
»Ljubica, najin seks je čudovit. Sva na vrhuncu in to že dlje časa. Ampak vseeno, počasi se bo potrebno premakniti naprej.«
»Oh, si mar nezadovoljen z najino spolnostjo? Kajti meni je res super.«
»Ne, ne, ravno nasprotno. Kot sem dejal, sva na vrhuncu in tudi meni je super dobro in lepo. Kako le ne bi bil s tem zadovoljen? Moti me samo to, da od tu kjer sva ni več poti navzgor. Lahko vedriva še nekaj časa na mestu, ampak pot z vrha vodi vedno samo navzdol. Zelo mlada sva se v devetih letih povzpela najvišje in sama (pri tem je ustrezno poudaril ‘sama’) ne moreva več naprej. Vsaj jaz tako mislim.«
»Sama?« je vprašujoče dvignila obrvi. »Že vem. Ponovno boš predlagal vključitev še enega para. Tako, kot si to namigoval pred pol leta in sem bila že takrat odločno proti.«
»Devet mesecev je od takrat,« se je nasmehnil Janez. »In v tem obdobju sem veliko razmišljal o tem. Bral, deskal po internetu, iskal odgovore za ali proti. Razlogi kažejo za. Odgovori kažejo za. Vidim, da se še spominjaš mojega predloga.«
»Kako se ga ne bi? Takrat me je to do konca pretreslo. Torej le ni bila samo muha enodnevnica … Razlogi? Imava morda razloge za srečanja z drugim parom?« se je z narejenim zanimanjem nasmehnila Kaja.
»No, če nočeva obtičati na vrhuncu razvoja spolnega življenja že pri svojih letih, se morava pomakniti naprej. Par, s katerim bi se lahko skupaj zabavali, bi potisnil najino spolnost na višji nivo.«
»In kje boš našel tak par?«
Janez si je kar oddahnil. Nepopustljivi NE, ki ga je doletel takrat, tokrat še ni padel. Mogoče pa le, mu zraslo upanje.
»Ne vem, poiskati bi ga bilo treba. Na internetu najbrž …«
»Kar en neznan par z interneta bi ti poiskal?« je bila močno skeptična do nakazane rešitve problema.
»Oh, saj bova tudi midva zanju, kar en neznan par s spleta,« jo je skušal potolažiti.
»Imaš prav,« se je nasmehnila. Seveda, je pomislila, vnaprej jima bova sumljiva, tako kot onadva nama.
»Ne moreva se obrniti na svoje prijatelje. Vsi bi naju čudno gledali. Potrebujeva popolnoma neznan par, s katerim začneva vse od začetka.«
Za trenutek sta se oba zamislila. Med znanci tega res ne bi bilo pametno iskati. To nekako ne bi šlo.
»Kako bi le lahko rekla kolegici Mirjani, hej, dajmo vsi skupaj skočiti med rjuhe. Noro!« se je zasmejala Kaja in si v mislih slikala razne variacije na to temo. Nič od zamišljenega ji ni bilo všeč.
»Tvoj fetiš bi bil torej opazovati, kako bi me nek tuj neznan moški porival?« je bila konkretno in namerno vulgarna, da bi ga mogoče le odvrnila od takega razmišljanja.
»Fant, ne moški,« jo je popravil. »Želel bi si par najinih let, torej bi bil prej fant kot moški. Zavedaj se, karkoli bi se že dogajalo, bi bili štirje. Vse bi veljalo za vse, za oba para in obratno ter povratno. Tudi ti bi opazovala, kako bi jaz porival fantovo dekle,« je sedaj še on, tako kot prej ona, uporabil vulgarno besedo.
»Dvomim, da bi jaz to prav z veseljem opazovala,« se je nakremžila.
»Si pa po mojem mnenju uporabila pravi izraz,« je povzel. »Ker v bistvu gre za goli seks. Midva se ljubiva, včasih seksava, včasih prav po živalsko porivava. Vendar je vse to najino ljubljenje. Ljubljenje bi moralo bilo rezervirano samo za naju. Mislim, da bi spolnost z drugim lahko opazovala tako, kot gledava pornografski film. Ljubljenje z drugim pa bi naju morda lahko prizadelo,« je razpredal teorije.
»Misliš, da ni ta ločnica zelo tanka?« je vprašujoče modrovala še ona.
»Mislim, da ni. Ločnico opredeljuje ljubezen. Ljubiš se z ljubljeno osebo. Seksaš s komerkoli že.«
»Gola spolnost …« je povzela njegovo razlago.
»V najčistejši možni obliki, brez navlake in primesi. Samo za zabavo.«
»Pa se zavedaš, da bi lahko ob uživanju gole spolnosti s fantom X, morda lahko uživala bolj, kot s teboj …? Seveda sedaj tega ne vem, niti si tega ne znam predstavljati, ampak najbrž je možno?«
»Tako, kot jaz uživam bolj pri tenisu z Andrejem, kot s teboj.«
»Tega mi nisi nikoli povedal!« se je narejeno užaljeno namrdnila in v velikem zaigranem začudenju privzdignila obrvi.
»No, vendar seks ni isto kot igranje tenisa …« je nadaljevala, »vsaj upam, da ga vidva ne doživljata tako,« se je smejala. Kaja kar ni mogla spustiti iz rok zabave, ki se je ponujala ob posrečeni primerjavi. Z nasmehom je čakala nadaljnje argumente.
»Če ne bi igral z Andrejem, ne bi nikoli vedel, koliko boljša je igra z njim, če ne bi igral tudi z drugimi, bi bil za marsikaj prikrajšan. Tudi ti igraš z Mirjano in pridobivaš izkušnje. Najina igra na tak način napreduje veliko hitreje. Postaja vedno boljša. Zamisli si, da bi vedno igrala samo drug z drugim …« Ker Kaja k temu ni imela ničesar dodati, je govoril naprej:
»Seveda to ni popolnoma primerljivo. Delno pa vendarle je. Ampak dobro, spolno občevanje z drugim parom morava spraviti na nivo čistega užitka. Nič več kot to ne sme pomeniti. Vpletanje čustev predstavlja veliko nevarnost za vse štiri. S tem ne pravim, da novih partnerjev ne bi smela imeti rada.«
»Čeprav se dekleta zelo navežemo na fante tudi skozi spolnost.«
»In jih kljub temu zapustite.«
»Na vse imaš odgovor. Veš kaj, daj mi nekaj dni za razmislek, prosim.«
»Prav,« se je strinjal. »Tudi jaz bom še razmišljal o tem.«
Dnevi so hitro tekli. Vesel je bil pogovora, vesel, da ni trdno zaloputnila vrat in je pustila predlogu, da se jima počasi udomači v zavesti. Z nestrpnostjo je pričakoval, kdaj bo – to pot ona si je želel – načela delikatno temo. Res je dobro, da so se stvari začele premikati, je razmišljal. Sedaj je bil že precej prepričan, da je ideja verjetno sprejemljiva tudi zanjo. Zaradi tega se je že skrivaj pripravljal na iskanje primernega para. Pregledoval je internetne strani in po forumih bral izkušnje drugih, ki so hodili po poti iskanja. Ni bilo videti enostavno, prej zamudno in polno razočaranj. Ampak, je pomislil Janez, kaj pa sploh gre brez težav. V glavi je preigraval različne scenarije iskanja in dogovarjanja. Prepričan je bil, da jima bo enkrat zagotovo uspelo.
Kaja je bila razdvojena. Že to, da se Janezu po glavi toliko časa pletejo take misli, ji je bilo nenavadno. Vendar, je premišljevala, fantje spolnost res doživljajo drugače. Me, dekleta, se predajamo in pri tem uživamo. Fantje jemljejo. Kar se jim ponudi in še več. Kar ujamejo. Kar si zagotovijo z dogovorom in v najinem primeru, kar zamenjajo. Par za par, punco za punco. Za dan, za uro, za noč. Ne komplicirajo, zato ker so jemalci. Oni imajo tako več. Seveda je za dekle moderno, da je enakopravna tudi pri spolnosti. Moderno, da je BI. Moderno se je ljubiti z dekleti. To je sedaj in.
Bom vse to zmogla, se je spraševala. Bom to zmogla in pri tem celo uživala? Bom postala iz dekleta, ki nudi fantu užitek in ravno skozi to tudi sama neskončno uživa, seksualni predator? Ki v prvi vrsti jemlje, ne daje? Morda pa ne bo našel para … V trenutku je to misel zavrgla. Seveda ga bo. Janez nikoli zlahka ne odneha. Če primeren par obstaja, ga bo on našel.
Misli so jo vznemirjale tudi v seksualnem smislu. Morda je res čas za naprej. Za nove stvari. Slediti Janezu na nov, kot pravi, še višji nivo ali ostati zadaj? Zavirati razvoj? In kaj bo potem? Bi odšel naprej brez nje? Morda ne takoj danes, morda tudi ne jutri, ampak nekoč zagotovo bi. Nezadovoljen, bo začel varati in hoditi svoja pota, so jo razjedale misli.
Močno se je želela s kom pogovoriti, vendar je že vnaprej vedela, da bi naletela na toliko stališč, kolikor ljudi bi o tem povprašala. Tudi na skrajna, neprijetna in morda celo posmehljiva stališča. Mnenja prijateljic se ne bi v ničemer razlikovala od mnenj piscev po internetnih forumih. Takih stvari tudi ne moreš spraševati kar tja vprek. Prijateljev pa res ne. Ali sodelavk, na primer.
Počasi se je začela vdajati v usodo. Zavedala se je, da je riziko velik, zavedala se je tudi, da je dolgoročno še večji v odklonitvi njegovega predloga. Bo to začetek njunega konca? Tega ni mogla vedeti. Vedela pa je, da se je razdrlo ogromno zvez, ki so se začele v zgodnji mladosti. Bo sedaj njuna na vrsti za propad?
»Prav,« je spregovorila Kaja, ko sta se peljala na obisk k stari teti. Janez je pri njej redno kosil travo in vedno postoril najnujnejše okoli njene hiše. Tudi v trgovino sta šla in ji pripeljala večje nakupe. Teta je bila za nudeno pomoč hvaležna. Prav tako je neizmerno uživala pri druženju z mladim parom.
Videla je, da je Janez vedno bolj na trnih in bil je že čas, da spregovori o njeni odločitvi. »Dobro,« je rekla. »Strinjam se. Najdi par.«
»Oh,« je bil vzhičen. »Si se končno le odločila.«
»Sem se. Sprejemam vsa tveganja in vse beneficije, ki bodo izšle iz tega.«
»Sedaj morava samo še poiskati ustrezen par,« je bil takoj praktičen.
»Ne, nič ne morava,« se mu je sladko nasmehnila. »Par boš iskal ti. Tvoja ideja, tvoje iskanje. O najdenem paru odločava skupaj, ker se tudi tiče naju obeh. Če nama bo všeč, v redu, če enemu od naju ne bo, odklonitev velja za oba.«
Kaja je te zadeve dodobra premislila že prej. Časa je imela dovolj. Približno si je tudi predstavljala, kako bi to potekalo in zato ni hotela imeti ničesar z iskanjem. Kar naj se Janez s tem ubada, je mislila.
»Povem ti pa,« je nadaljevala:
»Spolnost dekleta doživljamo drugače, kot vi fantje. Vsaj jaz tako mislim in tako tudi najbrž je. Dekleta dajemo, moški jemljete. Dekleta smo, hm, vzete, moški jemljete. Mislim, da je to vsajeno globoko v nas, morda celo antropološko, če ni samo kulturno. Ne vem. Nekomu vzemi, saj veš po f … dekle in razdrl si njuno zvezo. Ne svojo. Ne nujno tudi svojo. Njegovo pa. Razumeš, kaj mislim? Preko tega bo zelo težko iti, težko bo, po mojem mišljenju, uživati golo spolnost. Mislim, da bo četverček, imenujva to četverček, da? Mislim, da bo imel precej drugačen vpliv name, kot nate. Tega vpliva ne znam opredeliti, ker nimam izkušenj in najbrž ga nihče ne zna opredeliti, ker ljudje nismo vsi enaki in kar na nekoga vpliva na tak način, bo na drugega popolnoma drugačen. Lahko naju četverček tako spremeni, da postaneva kot par medsebojno neustrezna.«
Kaja je za trenutek pomolčala in nadaljevala:
»Ti si želiš poskusiti. Jaz manj, je pa res, da v spolnosti nimava izkušenj z drugimi ljudmi. Oba sva bila nedolžna ob začetku svoje zveze. Vendar tudi izkušnje, kakršne se običajno pridobijo, ne izhajajo iz četverčkov. Če najino razmerje propade, bova težko rekla, da sva se kaj novega naučila, zagotovo pa ne ničesar, kar bi nama nekoč koristilo v monogamni zvezi. No razen morda tega, da se ni pametno it četverčkov.«
Janez je skrbno procesiral njene besede.
»Poglej, strinjam se s povedanim. Če pustiva vse skupaj, bo to mlelo v nama in povzročalo škodo. Če nadaljujeva po načrtu, bodo dogodki res imeli vpliv na naju. Vendar, saj je polno dogodkov v življenju, kateri te počasi, dan za dnem spreminjajo. Mislim, da je najina ljubezen in razumevanje večja od gole spolne avanture, ob kateri se bova zabavala in res samo zabavala, ne da bi ji pripisovala neki globlji pomen. Za užitek in zabavo gre. Nič drugega. Strogo ločevanje bo izredno pomembno. To je majhen četverček, ki traja zdaj v tem edinem trenutku in na drugi strani sva midva, ki sva večja in večna.«
»Lepo povedano Janez. Dobro, kje misliš iskati?«
»Po internetu, po forumih, vsepovsod.«
»Pazi na diskretnost. Ljudje so čudni, splet razkriva veliko, brskalniki puščajo sledove.«
»Tega se dobro zavedam. Zelo bom pazljiv,« ji je obljubil.
Teta se je njunega prihoda zelo razveselila. Že dopoldne jima je spekla piškote. Mlad par se ji je z veseljem posvečal in Janez je takoj polotil košenja trave, ki je rasla kot za stavo. Tako sta vsaj za nekaj trenutkov pozabila na četverni načrt, ki jima je dan za dnem kljuval v možganih in razglašal svojo nujnost oziroma bojazen uresničitve skorajda sleherni trenutek dneva.
Sedaj je še povečal svoje aktivnosti pri iskanju. Fakulteta mu je jemala ogromno časa, toda vsak prosti trenutek je skušal izkoristiti za obiskovanje kontaktnih strani. Pisal je oglase, pošiljal pošto in se prebijal skozi množico nekoristnih kontaktov in brezupnih konverzacij. Ustreznega para ni in ni mogel najti. Vsi oglasi so bili popolnoma neresni in večinoma neresnični. Prav tako odgovori na njegove poizvedbe.
Ko je kupil nov telefon, je začel objavljati tudi številko. Ni bilo kaj dosti bolje, poleg tega, da je sedaj imel opravka še z branjem kratkih sporočil in klici raznih čudakov. Nekateri od njih niso znali niti govoriti, so pa zato najbrž bili astmatiki, po težkem dihanju in hropenju v slušalko sodeč. Človek bi kar obupal, če ne bi bil on.
Dvakrat v zadnjem mesecu je celo odhitel na spoznavno srečanje. Enkrat se je peljal precej daleč na obalo, vendar na zmenek ni bilo nikogar. Po podrobnejši primerjavi pošte in sloga pisanja je začel sumiti, da ga je po Sloveniji sprehodila ena in ista oseba. Frustriran, sam ni vedel, ali naj bi se smejal ali besnel. Še dobro, da ga ni nikoli spraševala, kako napreduje iskanje.
Kaja je medtem hodila v službo, dnevi so minevali in veselila se je že prihajajočega vrhunca poletja, ki je trkalo na vrata. Seveda je opazila njegovo prizadevanje in jasno ji je bilo, da iskanje ni enostavno, ampak verjetno polno lažnih obljub in razočaranj. Janez se ji je včasih kar smilil, po drugi strani pa se je tudi že veselila, ko je vse bolj kazalo, da ji le ne bo potrebno ugrizniti v to, po njegovem mnenju, tako sladko jabolko golega užitka.
Morda se bo naveličal, si je na tihem velikokrat zaželela, ko se mu je neuspeh zrcalil na obrazu. Ampak na njeno začudenje, po drugi strani, jo je misel na četverčka vedno manj odbijala. Tudi na dekleta je začela gledati drugače. V mislih si jih je predstavljala v posteljnih aktivnostih, včasih tudi poleg njiju. Opazovala je mlade pare, ki jih je videvala hoditi po mestu in modrovala, kako le to počnejo oni in, oh moj bog, kaj če se Janez dogovarja ravno z njima. Še zmešalo se mi bo, se je nasmehnila sama pri sebi.
Nekega prav lepega dne pozno popoldne, ko je sonce sijalo že precej poševno, možnosti za popoldanske nevihte pa so bile tako majhne, da se jih je dalo že zanemariti, je Janez ob prihodu iz faksa z žarečim obrazom razglasil veselo novico:
»Našel sem par!«
»O moj bog!« je vzkliknila in miška bi ji skoraj pobegnila iz roke. Črke na ekranu so ji zaplesale pred očmi, in še pri srcu jo je stisnilo, »ti je vendarle uspelo?«
»No, ne vem, ampak za sedaj v redu kaže.«
»Kdo pa sta, a veš koliko sta stara, imaš sliko??« Kaja se je kar prehitevala z vprašanji.
»Imam sliko fanta, dve leti je starejši od mene, ime mu je Marko. Punca je Simona, ona je dobro leto mlajša od tebe. Slike nimam, ker sva izmenjala samo moški sliki,« se je opravičujoče nasmehnil.
»Ah dobro, pokaži mi prosim.«
Janez je potegnil iz torbe prenosni računalnik, počakal, da se naloži in s klikom miške odprl poštni predal. Markova slika se je prav kmalu prikazala na ekranu.
»Ah,« je rekla Kaja.
»Samo, ah?«
»Ja, v redu zgleda,« je suhoparno potrdila.
Vanjo je zrla nasmejan obraz vitkega, rjavolasega mladeniča s temno rjavimi oči. Na naslednji sliki je poziral oblečen v kratke hlače iz jeansa, desno roko je imel nekoliko dvignjeno, izpod pazduhe so mu kukale na plano črne dlake, ne pregoste in ne predolge. Okoli roke je imel preprosto rjavo zapestnico. Slika je bila videti, glede na majico brez rokavov in zagorelo barvo, posneta nekje ob morju.
»Bo pravi za, hm, saj veš no, si lahko predstavljaš, da si z njim?« je previdno in v zadregi vrtal naprej.
»Oh, Janez,« je zavzdihnila. »Poslušaj, naj ti povem še enkrat. Ko gre fant po Tromostovju, pri vsaki bejbi, ki mu je všeč pomisli: ‘Joj, kako bi jo, kaj bi ji delov in podobno‘. Tako v mislih seksa z vsemi, ki jih sreča, še preden uspe priti čez Ljubljanico. Dekleta, vsaj večinoma no, nismo takšna. Ob pogledu na dobrega tipa, oziroma, ko jih srečujemo, recimo zopet na mostovih Ljubljanice, nam ni ravno prva in edina misel: ‘Joj, kako bi mu dala, kaj bi mu delala, kako bi se mu pustila nataknit‘«
Kaja se je smejala, lastne besede so jo zabavale, pogled na njegov kislo spotegnjeni obraz še mnogo bolj. Tudi on se je skušal smejati in njegov poizkus je sprožil nov napad njenega smeha.
»Da ti odgovorim na tvoje vprašanje,« je nadaljevala. »V redu fant zgleda, precej vitek, skoraj suh, ampak po sliki ti res težko rečem, a bi skočila z njim v posteljo ali ne. Še z nobenim nisem do sedaj, a veš.«
»V redu, saj razumem, ne prehitevajva.«
»Katero sliko si mu ti poslal?«
Pokazal ji je sliko, na kateri je ponosno stal ob starem Fiatu pred garažo.
»Oh. Pa kako si izbral ravno to.«
»Ni dobra?«
»Dobra, samo ko imaš toliko boljših. Zakaj sta pa izmenjala samo moški sliki?« je bila radovedna.
»Zaradi deklet,« je začel pojasnjevati »Vidve s Simono bosta najbolj pomemben del četverčka. Ona dobi mojo sliko, ti njegovo. Če bosta vidve za – po ogledu poslane slike – je prvi korak narejen. Za naju je vsaka bejba menda dovolj dobra, si razlagala maloprej in jaz se strinjam s teboj, da imaš pri tem delno prav. Seveda imava drug od drugega zagotovilo, da sta vidve obe pravi lepotici.«
Kaja se je nasmehnila:
»Ali pa sta oba v resnici brez deklet.«
Janez se je domislici zarežal:
»To se bo videlo že v petek.«
»Oh, v petek že? Sta pripravila srečanje? Od kod pa sta?«
»V petek se popoldne dobimo na pijački. Sta iz Radovljice.«
»Uh … to je zelo kmalu. Iz Ljubljane v Radovljico sploh ni daleč. Že v petek … oh, tremo imam,« je bila Kaja v trenutku kar precej nervozna.
»Nič hudega ne bo, spoznavna pijača in to bo vse. Drugi korak pač,« jo je skušal miriti.
»Drugi? Kdaj je bil prvi?«
»Ja to, da so vama slike všeč.«
»In ti si všeč njej?«
»Sem,« se je ponosno nasmehnil.
Konec prvega dela…
Avtor »Najinega poletja« je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’. V pričujočem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij. Več informacij o knjigi najdete na facebook strani, naročite pa jo lahko tudi na elektronskem naslovu založbe: astar.zalozba@gmail.com
