Filmi se ves čas poigravajo s časom in skušajo ujeti trenutke, ki polzijo skozi naša življenja, a se navadno dogajajo le v obdobju nekaj tednov ali mesecev. Slednje za vedno spreminja mojstrovina Fantovska leta, ki se je že zapisala v filmsko zgodovino. Režiser Richard Linklater je namreč leta 2002 začel z izjemnim eksperimentom: naslednjih 12 let je vsako poletje pred kamero zbral isto skupino igralcev in z njimi ustvaril zgodbo o odraščajočem fantu in njegovi družini. Fantovska leta, ki 11. septembra 2014 prihajajo v slovenske kinematografe, beležijo majhne in velike trenutke v življenju mladega Masona od njegovega šestega do osemnajstega leta. Skupaj z njim se prepustimo mozaiku bežnih utrinkov vsakdanjega življenja – skozi vrtinec družinskih selitev, ločitev, novih družin in šol ter prvih ljubezni, vse do vstopa na univerzo.
Film začne spremljati malega Masona pri šestih letih, ko se sooči s prvim velikim pretresom – skupaj s predano mamo samohranilko Olivio in sestro Samantho se preseli v Houston. V istem času se iz Aljaske vrne njun odtujeni oče in se v intervalih ponovno pojavlja v Masonovem življenju. Tako se začne tok nenehnih sprememb. V poplavi zapletenih družinskih odnosov, novih izkustev in rutine vsakdanjika Mason odrašča pred našimi očmi in se počasi poslavlja od otroštva.
Zavezanost filmu je bila nekaj posebnega tudi za igralce, saj tovrstne izkušnje še niso poznali. Morali so usklajevati svoje urnike, da so v vseh dvanajstih letih našli čas za snemanje filma. Še pomembneje pa je, da so morali najti čas in voljo za raziskovanje in razvoj svojih likov tudi v vsakdanjem življenju.
»Želel sem narediti film o otroštvu, a se nisem hotel omejiti le na en trenutek. Potem pa se mi je posvetilo: zakaj ne bi preprosto vsako leto posnel malo in zajel kar vsega otroštva? Pojma nisem imel, kaj me čaka.« — Richard Linklater, režiser in scenarist
»Moram reči, da je ta film najbolj vznemirljiva stvar, pri kateri sem kdaj sodeloval.« – Ethan Hawke, igralec
»Najtežje trenutke sem doživljala lani, ko smo se bližali koncu. Takrat sem si mislila: ‘Tega filma nočem dati svetu, že zdaj ga imam rada, in rada imam te ljudi, ta otroka in sploh vse to doživetje.’ Za mnoge bo to le film, zame pa bo ostal zares pomemben del mojega življenja.« – Patricia Arquette, igralka
»Sčasoma se je moje in Masonovo življenje začelo prepletati in prevzel sem večjo vlogo pri oblikovanju lika. Film je postal pomemben del mojega življenja, obenem pa mislim, da je resnično univerzalen, saj govori o nečem, o čemer nas večina ne razmišlja: da moramo ceniti trenutke takšne, kakršni so.« – Ellar Coltrane, igralec
