Rio, ljubezen moja je antologija: kolektiven film, sestavljen iz 10 dinamičnih kratkih filmskih segmentov, ki jih je ustvarilo enajst vizionarskih režiserjev z vsega sveta. Je deklaracija ljubezni in strasti do tega čudovitega mesta ter kinematografski kalejdoskop, ki skozi internacionalno igralsko zasedbo pripoveduje zgodbe minljivih, večnih, konfliktnih in nežnih ljubezni. Brazilski film, ki je nastal v sklopu franšize Mesta ljubezni (Cities of Love), je tretji tovrstni projekt oziroma epizoda, saj sta bili do sedaj upodobljeni že dve mesti, in sicer Pariz in New York.
Cilj franšize Mesta ljubezni je, da se prebivalci ponovno zaljubijo v svoja mesta – odkrijejo njihove skrivne kotičke in vznemirljive soseske ter pripomorejo k njihovemu kakovostnemu urbanemu razvoju. Najnovejša epizoda franšize nas tokrat popelje v vročekrvni Rio De Janeiro, kjer v 10 kratkih zgodbah doživimo raznovrstne ljubezni ter spoznamo različne obraze tega enkratnega mesta.
Enajst uveljavljenih režiserjev iz vsega sveta je sprejelo izziv, kako prenesti ljubezen v privlačne kratke zgodbe, ki se navezujejo ena na drugo in se v mestu odvijejo v dveh dneh. Rdeča nit vsakega posameznega segmenta je namreč srečanje z ljubeznijo v različnih mestnih soseskah, s čimer so predstavljene značilne kakovosti in karakter vsake lokacije. Film premosti vrzeli med kulturami, izobrazi in zabava občinstvo ter slavi tako unikatne kot tudi univerzalne izraze ljubezni.
Pred začetkom snemanja se je v Riu odvilo gibanje #rioiloveyou. Cilj slednjega je bil pritegniti prebivalce k zgodbam, ki povezujejo Brazilce z njihovim priljubljenim mestom. Organizirani so bili glasbeni, filmski in literarni festivali, dogajanja v barih in priznanih restavracijah, pohodi in športna tekmovanja, v katerih so vsi uživali. Gibanje je zasvojilo milijonsko množico ter sprožilo nešteto pogovorov in povezovanj. In vsa ta strast se zrcali v filmu.
RIO, LJUBEZEN MOJA na slovenska kino platna prihaja 22. januarja 2015.
- Igralska zasedba: Vanessa Paradis, Vincent Cassel, Basil Hoffman, Bruna Linzmeyer, Caio Junqueira, Cláudia Abreu, Cléo Pires, Débora Nascimento, Eduardo Sterblitch, Emily Mortimer, Fernanda Montenegro, Harvey Keitel, Jason Isaacs, John Turturro, Land Vieira, Laura Neiva, Marcelo Serrado, Márcio Garcia, Michel Melamed, Nadine Labaki, Roberta Rodrigues, Rodrigo Santoro, Ryan Kwanten, Tonico Pereira in Wagner Moura.
- Režiserji: Brazilci Carlos Saldanha (Ledena doba2 in Rio), José Padilha (Elitni vod), Andrucha Waddington (Hiša na sipini) in Fernando Meirelles (Božje mesto); libanonska režiserka Nadine Labaki (Sukkar banat), Mehičan Guillermo Arriaga (Babilon), Avstralec Stephan Elliott (Priscilla, kraljica puščave), italijanski režiser Paolo Sorrentino (Neskončna lepota), Američan John Turturro (Sivolasi žigolo) ter Južnokorejec Im Sang-Soo (A Good Lawyer’s Wife).
Uvodna in zaključna sekvenca ter prehodi so bili v domeni brazilskega režiserja Vencenta Amorima, naslovno pesem pa je ustvaril glasbenik Gilberto Gil.
Producent: Emmanuel Benbihy
Franšiza Mesta ljubezni (CITIES OF LOVE)
Mesta ljubezni je serija filmov, ki ponazarjajo univerzalnost ljubezni v večjih mestih po vsem svetu. Vsaka epizoda je kolektivni film, sestavljen iz vsaj 10 segmentov, ki jih ustvarijo različni svetovni režiserji.
Do sedaj sta bila dokončana dva projekta oziroma epizodi, in sicer Pariz, ljubezen moja (Paris, je t’aime) leta 2006 ter New York, ljubezen moja (New York, I love you) leta 2009. Tretji zapovrstjo je Rio, ljubezen moja (Rio, I love you), sledil pa mu bo Tbilisi, ljubezen moja (Tbilisi, I love you).
Naslednje epizode se bodo odvile v Šanghaju, Jeruzalemu, Benetkah, Berlinu in New Orleansu.
Rdeča nit oziroma fokus vsakega segmenta
Osrčje vsakega segmenta predstavlja srečanje, ki prinaša upanje na ljubezen in se zgodi v sedanjem času. Vsak segment mora vsebovati močno prezenco mesta, ki ga predstavlja, obenem pa mora tudi vizualno jasno prikazati mestno četrt, izbrano s strani režiserja, da lahko občinstvo izkusi njegovo edinstvenost. Vsi segmenti so stkani skupaj z vmesnimi prehodi, ki so umeščeni pred, med ali po posameznem segmentu. Prehode režira enajsti režiser. Prehodi vključujejo nekatere, če ne vse, karakterje, ki nastopajo v segmentih ter vsaj en ponavljajoč karakter, posebej ustvarjen za prehode.
Ponavljajoč karakter mora imeti izgovor, da ga lahko kadarkoli najdemo kjerkoli v mestu, ter dober razlog, da se povezuje in vstopa v interakcijo s segmentnimi igralci. Prehodi in odsotnost odjavne špice po posameznem segmentu so nujni za enotnost in nemoten tok filma ter celotne izkušnje. V zadnji sceni filma pa pripovedni epilog omogoči občinstvu, da si še enkrat ogleda segmentne karakterje v enem združenem trenutku.
