O priljubljenosti filma priča dejstvo, da se tudi četrt stoletja kasneje razprave še naprej vrtijo okoli usode glavnega lika Leonarda DiCapria. Oboževalci po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vztrajajo, da bi Jack lahko preživel ledene atlantske vode, potem ko se je čezoceanska ladja potopila, če bi le delil improvizirani splav z Rose v podobi Kate Winslet.
Namesto tega je Jack galantno podaril Rose lesena vrata, s čimer je sebe obsodil na smrt, njej pa zagotovil preživetje.
To je samo en primer, ko se zdi, da se zgodba o Titaniku “za ljudi nikoli ne konča”, je povedal Cameron na novinarski konferenci ob obletnici ponovne izdaje filma.
Od Titanika dalje so bile veliko večje tragedije, kot sta prva in druga svetovna vojna. “Toda Titanik ima to vrsto trajne, skoraj mitske, romaneskne kakovosti. In mislim, da je povezan z ljubeznijo, žrtvovanjem in smrtnostjo,” je povedal režiser.
Cameron je v novem dokumentarcu National Geographica preizkusil Jackovo žrtvovanje, pri čemer je izvajal eksperimente z dvema kaskaderjema in natančno repliko vrat iz filma v rezervoarju s hladno vodo.
V filmu Titanik: 25 let kasneje z Jamesom Cameronom sta bila kaskaderja opremljena s termometri, s katerimi so ugotavljali, kako hitro so njihova telesa padla v hipotermijo.
Medtem ko je prvi test potrdil, da bi Jack umrl, če bi ravnal v skladu s filmskim zapletom, so pri drugem testu ugotovili, da bi lahko par obdržal ravnotežje na vratih in zadržal zgornji del telesa zunaj vode.
“Končna razsodba? Jack bi morda živel. Vendar obstaja veliko spremenljivk,” je povedal režiser.
Titanik so prvič predvajali decembra 1997 in se je 15 zaporednih vikendov držal na prvem mestu po prodanih kino vstopnicah. Skupni zaslužek je znašal 2,2 milijarde dolarjev.
Zgodba bo ponovno na ogled v kinematografih nekaj dni pred letošnjim valentinovim, z današnjim dnem tudi v slovenskih kinih.