Umetniški »porednež«
V New Yorku rojeni umetnik Tom Sachs je nekakšen »porednež« na umetniški sceni. Ukvarja se s kritiziranjem mode in manipulira z našimi predstavami o potrošništvu, blagovnih znamkah, komercialno namišljenostjo ter denarju in moči. Tom Sachs nagovarja manijo okrog mode in skuša spremeniti naše dojemanje dragih kosov in opevanih znamk. Njegove umetnine so izdelane iz pene, srebrnega lepilnega traka, karton in lepila. Poznan je po tem, da v svoje delo vključuje modne blagovne znamke kot so Hermes, Prada, Chanel in Tiffany’s, te znamke pa potem uporabi za označevanje različnih predmetov vse od orožja pa do McDonaldsovega menija. Me njegovimi stvaritvami so zagotovo najbolj znane Chanelova giljotina, Chanelova motorna žaga in pa Prada straniščna školjka, ki je narejena iz originalne Prada embalaže.
Potrošništvo je religija
Tom Sachs svojo kontroverzno umetnost pojasni takole: »Združevanje luksuznih znamk z nasilno ikonografijo je način kako združiti dve popolnoma različni stvari. Ena plus ena je enako milijon, seveda če gre za pravilno kombinacijo. Ko sem bil še otrok sem se med pripravami na bar mitzvah veliko učil o zgodovini židovstva in na koncu sem vedno pristal pri holokavstu. Ta tematika me je veliko bolj zanimala kot kaj drugega, vendar doma se pri večerji nismo nikoli o tem pogovarjali, vedno samo o očetovem novem avtomobilu, mamini novi obleki, torej vedno samo o nekih potrošniških stvareh. Že takrat sem spoznal, da je naša religija potrošništvo, saj smo to počeli tako ritualno kot molitev. Ker me je tematika holokavsta in nasilja vedno zanimala, vzgojen pa sem bil v duhu potrošništva, je bila edina logična stvar, da to dvoje povežem. Ustvaril sem torej predmet, ki je imel moč obeh teh dveh stvari in je bil zelo provokativen.«
Rad nasprotuje
Tom kritizira previsoke cene blagovnih znamk kot so Hermès, Prada in Chanel, toda kljub vsemu pa je sam prodal Tom Sachs torbo za 12.000 dolarjev. To se zdi nekoliko hinavsko, vendar umetnik pojasnjuje: »Če pogledate po mojem studiu boste hitro opazili, da imam najboljše orodje kar ga lahko kupiš. Na orodju pač ne skoparim. In če vprašate lepo žensko, ki nosi draga oblačila, vam bo brez težav priznala, da je to njeno orodje oziroma oprema, ki jo potrebuje, da dobro izgleda in tako pritegne moške, da ji kupujejo še več takih stvari. Torej če izdelam 12.000 dolarjev vredno torbo in je to zavajajoče in žaljivo, potem vem, da delam prav. Gre namreč za nasprotovanje.« Z označevanjem blagovnih znamko kot zle spodbija idejo, da moda ne more narediti nič slabega oziroma zlega. Poudarja dejstvo, da je vsak in vse, vključno z idealiziranimi znamkami, sposobno grdega in slabega.
Sodelovanje s Prado
Zanimivo je, da se je povezava med Prado in Tomom Sachsom začela s Prada straniščno školjko, ki jo je iz originalne Prada kartonaste embalaže izdelal leta 1997. Prada je takrat brez omahovanja umetniku ponudila neomejeno zalogo svoje embalaže za njegov izdelek. Leta 1998 je Tom ponovno uporabil Prada embalažo za izdelovanje modela nemškega koncentracijskega taborišča, ki ga je naslovil Pradino taborišče smrti. Kontroverzno skulpturo so razstavili v židovskem muzeju v New Yorku, kar je povzročilo kar precejšnje zgražanje javnosti. Leta 2006 pa je Sachsa Prada pooblastila, da naj naredi razstavo v njihovem muzeju Fondazione Prada v Milanu. Spodbujanje njegove umetnosti s strani Prade je sprožilo kar nekaj dvomov ali gre samo za učinkovito, premišljeno strategijo, da bi dali blagovni znamki nekoliko bolj drzen pridih. V resnici gre pa zato, da Prada s tem sodelovanjem gradi na umetniški identiteti znamke. V podjetju se popolnoma zavedajo, da njegova dela razburjajo javnost in to pomeni, da bo ravno ta pozornost pritegnila publiciteto in povečala popularnost in prodajo znamke. Na ta način se bo znamka tudi ponovno povezala s svojimi ciljnimi kupci, ki pa so intelektualno in kulturno ozaveščeni.