Kaj je z nami, se res ne znamo obleči? (photoXpress)
Nedavno sem bila prvič v Gorici. Tastari, italijanski. Ko se iz Nove Gorice pripelješ v staro, ne moreš, da ne bi pomislil na Berlin. Nova in Stara Gorica sta eno mesto, sredi katerega je meja. Pa vendar ima italijanska Gorica čisto drugačen šarm, in v tej izjavi ni nič romantičnega. Ne bom se spuščala v zgodovino in znamenitosti, kar me je bolj zbodlo v oči, je ogromna razlika v tem, kako so ženske oblečene na eni in drugi strani nekdanje meje. Prva ženska, ki sem jo srečala, je bila pravzaprav punčka. Morda je imela kakšnih štirinajst let, mogoče še to ne. Po romantično opusteli ulici je na večerni sprehod peljala svojega psička. Bila je najstniško vitka, s sijočimi dolgimi lasmi. Nosila je ne čisto oprijete kavbojke, usnjeno jaknico, šal in črne lakaste balerinke. Videti je bila kot iz filma.
Nič takega, mar ne, a ne nosimo vse Slovenke kavbojk, jaknic, šalov in balerink? Ampak na tej mladi Italijanki, ki živi samo par metrov stran, je bil ta izbor videti neverjetno usklajeno, elegantno in preprosto lepo. In imela je štirinajst let. Ni mi treba dodajati, da je v malce večjih italijanskih mestih, kot je Gorizia, precej več in še bolje oblečenih žensk. Italijani pač imajo oksu za modo, boste rekli. Ampak zgodba je enaka v naši drugi sosedi, Hrvaški.
Sodelavka Nives študira v Zagrebu, uro in pol vožnje iz Ljubljane. Zagreb je sicer milijonsko mesto, a Ljubljana je prav tako prestolnica. Nives je ob prihodu v Slovenijo doživela manjši kulturni šok. Ni se mogla načuditi, kako malo damo Slovenke na svojo zunanjo podobo. „Pa saj sproščenost je OK, ampak ena osnovna higiena pa mora biti!“ je rekla. Ni mogla pozabiti kolegic na ljubljanski pedagoški fakulteti, ki so imele tako mastne lase, da je bilo težko sedeti v klopi za njimi.
Slovenke je v intervjuju na Ženska.si pokritizirala tudi oblikovalka Davorka Požgan: „Jaz lahko Slovence recimo primerjam s Hrvaško: v Zagrebu lahko čez dan vidiš veliko več lepo oblečenih in urejenih punc, kot v Ljubljani. V Sloveniji smo morda malo bolj sproščeni, še vedno vidiš lepo oblečene punce, a ne tako, kot na Hrvaškem, kjer ženske dajo več na to, kako izgledajo. Meni je bila prva stvar, ki sem jo opazila, ko sem prišla v Ljubljano, prav ta razlika – tu lahko vidiš veliko več punc recimo v kavbojkah ali pa celo trenerkah, kot pa v lepih oblekah in visokih petah.“
Se nam enostavno ne da? Res nimamo nobenega občutka za modo in stil? Nobene kulture oblačenja? Smo tako skulirane, da se nam ni treba ukvarjati z videzom? Imamo preveč drugih skrbi? Menimo, da si ne zaslužimo biti lepe?
