Foto: thinkstock
Ko takole sedim nasproti svoji nekdanji simpatiji se nehote zalotim, kako premišljujem, zakaj se najina simpatija ni nikoli razvila v kaj več. Vse je kazalo, da bi najina naklonjenost drug drugemu, najini zmenki lahko vodili k nečemu več, k zvezi, ki bi lahko trajala. Toda čeprav je vse potekalo kot mora, je na neki točki stvar zvodenela. Nikoli nisva postala par, kmalu po tem si je našel dekle, s katero sta skupaj še danes. Med nama ni nobenih zamer, še vedno sva prijatelja, a si ne more pomagati, da mi še vedno ne da miru. Seveda ženske najprej podvomimo vase. Kaj sem naredila narobe? Ali mu nisem bila dovolj všeč? Ampak potem se spomnim citata…
V prevodu gre nekako takole: “Nekega dne bo v tvoje življenje vstopil nekdo, bo katerem boš spoznala, zakaj se tvoje pretekle zveze niso nikoli obnesle.” In to da je upanje za naprej. Vsaka neuspela zveza ali propadla romanca je šola zase, je korak naprej po poti, ki vodi k srečnemu koncu z nekom, ob katerem bom lahko taka kot sem, se bom počutila ljubljeno, bom srečna. Zato ne smemo objokovati preteklosti in pogrevati starih zgodb. Vsaka stvar se zgodi z nekim svojim višjim namenom, se zgodi, ker se mora, in ob svojem času. Stvari ne moremo prehitevati, ampak se moramo preprosto prepustiti toku. Običajno se najboljše stvari zgodijo ravno v trenutku, ko smo že nameravali obupati.
